Pravica do odklopa - podrobnejša pojasnila in smernice
Avtor: Staša Pirkmaier
Uzakonjena pravica do odklopa pomeni, da mora delodajalec zagotoviti, da ne posega v prosti čas delavca v času dnevnega ali tedenskega počitka, izrabe letnega dopusta ali druge upravičene odsotnosti z dela. Delodajalci morajo ustrezne ukrepe glede pravice do odklopa sprejeti do 16. novembra 2024.
Pravica do odklopa pomeni, da delavec v času izrabe pravice do počitka oziroma upravičenih odsotnosti z dela v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom ne bo na razpolago delodajalcu, hkrati pa tudi obveznost, da z namenom konkretizacije te pravice delodajalec sprejme ustrezne ukrepe.
Minister Luka Mesec ob tem poudarja: »Pravica do počitka je temeljna pravica vseh zaposlenih in je stara vsaj toliko, kot je dolg osemurni delovnik. Včasih je veljalo, da je osem ur namenjenih delu, osem ur spanju, osem ur pa prostemu času. V 21. stoletju smo si teh zadnjih osem ur začeli krasti.
Ves smisel in namen pravice do odklopa je, da se družbeno ponovno dogovorimo, da po določeni uri popoldan ali zvečer imamo čas zase, za družino in prijatelje, ne pa da smo nenehno v službi.«
Pravica do odklopa izhaja iz že uveljavljenih institutov delovnega prava, in sicer efektivnega delovnega časa in časa upravičenih odsotnosti z dela. Efektivni delovni čas je na podlagi zakona vsak čas, v katerem delavec dela, kar pomeni, da je na razpolago delodajalcu in izpolnjuje svoje delovne obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi. V času izrabe pravice do počitka oziroma upravičenih odsotnosti delavec ni na razpolago delodajalcu in ne izpolnjuje svojih obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi, zato s pravico do odklopa ni vzpostavljen nov pravni položaj glede izrabe delovnega časa.
Glede pogostega vprašanja, ali uzakonitev pravice do odklopa že a priori pomeni, da delavci zunaj delovnega časa ne bodo več zavezani odgovarjati na klice in emaile delodajalca, torej pojasnjujemo, da delavci v smislu biti na razpolago delodajalcu že do sedaj v smislu delovnih obveznosti niso bili zavezani tega početi izven delovnega časa. Ker pa je to pravilo in s tem pravica do počitka v praksi pogosto kršeno, s pravico do odklopa zavezujemo delodajalce, da morajo za ta namen sprejeti posebne ukrepe.
Ureditev pravice do odklopa tako ne posega v pravico delodajalca, da organizira delovni proces v skladu z določili delovnega časa, odmora in počitkov ter odsotnostmi, kot jih določa zakon, kolektivna pogodba ali splošni akt.
-
Pravica do odklopa - pravni okvir in usmeritev glede možnih načinov oblikovanja ukrepov
- Pravica do odklopa 16 oktober 2024 (pdf, 282 KB)
Vir: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti