Predlogi prevoznikov za boljše pogoje dela

Zimske mesece je sekcija za promet izkoristila predvsem za analizo zakonodaje, ki se pripravlja in ureja tako doma kot v evropskem prostoru. V sodelovanju obeh stanovskih organizacij so prevozniki oblikovali serijo predlogov za izboljšanje in spremembe Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravilih cestnega prometa, ki nastaja doma, Evropska skupnost pa na drugi strani za ureditev enotnega mednarodnega trga cestnega prometa pospešeno pripravlja t.i. Mobilnostni sveženj I. Prevozniki so se sestali tudi s stanovskima organizacijama kolegov iz Hrvaške in z njima skupaj oblikovali predloge za boljšo pretočnost prometa na mejnih prehodih.

O meji s Hrvaško

Na OZS so se tako sredi januarja sestali predstavniki slovenskih in hrvaških stanovskih organizacij, ki zastopajo interese cestnih prevoznikov, Sekcija za promet pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, Sekcija za prevoz blaga pri Gospodarski zbornici Slovenije, Obrtnička komora Hrvatske in Udruga hrvatskih cestnih prijevoznika. Tema pogovora je bila problematika pretočnosti blaga in potnikov na slovensko-hrvaških mejnih prehodih.

Po tem, ko so v veljavo stopili ukrepi o prepovedi uporabe manjših mejnih prehodov za tovorna vozila nad 3,5 t NMD, so ti prevoznikom, ki vozijo predvsem med obema državama in morajo sedaj uporabljati samo večje že tako s tranzitom zelo obremenjene mejne prehode, povzročili občutno gospodarsko škodo. Zaradi nerazumno dolgih čakalnih dob pri prečkanju mejnih prehodov, ki trajajo tudi po 8 ur in več, pa prevoznike zapuščajo tudi vozniki, ki jih je že tako premalo.

Predstavniki prevoznikov so enotnega stališča, da je slaba pretočnost na mejah posledica tako kadrovske podhranjenosti nadzornih organov, njene organizacije dela, migrantov in nezadostne infrastrukture, zato pri reševanju problematike pričakujejo ustrezno podporo vlad obeh držav.

Slovenski predstavniki so hrvaškim kolegom podrobneje predstavili aktivnosti Delovne skupine vlade za reševanje problematike slovenskih prevoznikov zaradi dolgih čakalnih dob za tovorna vozila in avtobuse na mejnih prehodih, ki je bila ustanovljena na pobudo obeh naših stanovskih organizacij naših prevoznikov, ki je že podrobno obravnavala mejne prehode in podala tudi rešitve za večjo pretočnost prometa.

Za učinkovito rešitev pretočnosti pa bo nujno potrebno, da določene ukrepe sprejme tudi hrvaška stran, zato pozivajo svoje kolege, da na svoji strani pristojne organe prav tako zaprosijo za sprejetje potrebnih ukrepov. Eden izmed takih ukrepov je tudi v uskladitvi prepovedi prometa za tovorna vozila preko konca tedna, kar bi vsekakor zmanjšalo pritisk na mejo ob ponedeljkih in torkih.

Po razpravi so zbrani prevozniki oblikovali dogovor združenj slovenskih in hrvaških cestnih prevoznikov za reševanje problematike slovenskih in hrvaških prevoznikov zaradi dolgih čakalnih dob za tovorna vozila in avtobuse na mejnih prehodih. Podpisali so ga Peter Pišek, Milan Slokar, Emilijo Bajlo in Dragutin Kranjčec, predsedniki vseh štirih sodelujočih stanovskih organizacij prevoznikov z obeh strani meja in z njim pozvali vladi in strokovne organe obeh držav, da čim prej sprejmejo ukrepe, s katerimi se dopusti nemoten prevoza blaga med državama, če sta natovor/raztovor v eni od obeh držav, da čim prej skličejo mešano komisijo za področje cestnih prevozov z namenom, da bi poiskali rešitve za večjo pretočnost skozi slovensko-hrvaške mejne prehode in vanjo vključijo tudi predstavnike policije in carine obeh držav ter da sprejmejo potrebne ukrepe za nemoten pretok tovornega prometa med Slovenijo in Hrvaško na vsaj desetih mejnih prehodih.

Mobilnostni sveženj EU

Decembra sta obe naši stanovski organizaciji našim evropskim poslancem ponovno poslali svoje poglede in predloge za oblikovanje prihajajočega Mobilnostnega sveženja I in reševanje problematike kontejnerskih prevozov.

Evropska skupnost je v zvezi s prizadevanjem ureditve enotnega mednarodnega trga cestnega prometa pripravila sveženj ukrepov. Glede na to, da se pogajanja o predlaganih rešitvah v Mobilnostnem svežnju I nadaljujejo in da že naraščajo politični pritiski večjih držav, so prevozniki našim poslancem ponovno predstavili svoja stališča o najbolj perečih temah.

Na prvem mestu so izpostavili problematiko voznikov kot napotenih delavcev, kjer slovenski prevozniki zagovarjajo stališče, da se določbe direktive o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev, uporabljajo za prevozna podjetja le v primeru opravljanja kabotaže, kot to predvideva uredba že v svojih uvodnih določbah.

Napotitve torej nikakor ne morejo veljati za bilateralne prevoze, prevoze v tranzitu ali prevoze za tretje države, temveč le za kabotažo, torej vsak prevoz potnikov ali blaga med posameznimi kraji v državi gostiteljici, ki ga opravlja tuji prevoznik.

Pretežni del slovenskih prevoznikov opravlja pogodbene prevoze med tretjimi državami, zato vsake dodatne omejitve zanje pomenijo velik udarec, saj jim povzročajo nepotrebne administrativne obveznosti in stroške ter jih postavljajo v podrejen položaj.

Sledi ureditev kabotaže, kjer bi osnova za vzpostavitev skupne prometne politike morala med drugim izhajati iz odprave vseh omejitev dostopa na domače trge držav članic ter izoblikovanja enotnega evropskega trga, ki zagotavlja uravnoteženo konkurenco. Dejstvo je, da se morajo v primeru izvajanja kabotaže že sedaj spoštovati nacionalna pravila države gostiteljice, kar pomeni, da domača in tuja prevozna podjetja delujejo povsem pod enakimi pogoji.

Za voznike so zelo pomembne tudi možnosti koriščenja rednega tedenskega počitka, predvsem v delu, kjer se urejajo redni tedenski počitki voznikov, velja poudariti veliko razliko med delom voznika avtobusa in voznikom tovornega vozila. Vozniki avtobusov že danes opravljajo dnevne in tedenske počitke v hotelih, medtem ko vozniki tovornih vozil zaradi varnosti tovora ter specifične narave dela  teh možnosti nimajo. Zato slovenski prevozniki zagovarjajo uporabo in razvoj varovanih parkirišč, kjer bi bilo vozilo lahko varno parkirano, vozniki pa bi imeli kulturne pogoje za bivanje.

Vozniki v gradbeništvu naj bi postali izjeme pri obvezni uporabi tahografa, kar slovenski prevozniki pozdravljajo, saj prevozi, ki se vršijo na gradbiščih predstavljajo le pomožna dela in so neposredno vezani na izvajanje gradbenih del, ki jim tudi narekujejo dinamiko voženj.

Zelo pomembna je tudi odgovornost voznika in prevoznika za primere prekoračitve največje osne obremenitve vozila, kar se sicer ne nanaša na aktualni mobilnostni sveženj, so pa s to temo poslance vseeno seznanili, saj nujno in čim prej potrebuje evropsko rešitev. Do prekoračitve osne obremenitve vozila prihaja praviloma zaradi nepravilno razporejenega tovora pri kontejnerskih prevozih ali sipkih tovorih, na kar pa voznik in prevoznik ne moreta vplivati.

Spremembe naše zakonodaje

Obe stanovski organizaciji slovenskih prevoznikov sta pripravili tudi pripombe na Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravilih cestnega prometa.

Izpostavili sta problematiko zasegov motornih vozil problematičnim voznikom v prekršku. S samim predpisom ni nič narobe in prevozniki zasegom vozil v lasti problematičnih voznikov ne nasprotujejo, problem, ki nastane, je v tem, da ali če predmet zasega ni vozilo, s katerim bi povzročitelju prekrška, torej vozniku, preprečili nadaljnjo vožnjo, temveč je vozilo last in delovno sredstvo prevozniškega podjetja s katerim opravlja gospodarsko dejavnost, to pa še zdaleč nima in ne more imeti ne vpliva ne pregleda nad prekrški voznika, zaradi zasega pa ima vseeno gospodarsko škodo. Pri zasegih ob obstoječi proceduri nastajajo zelo veliki stroški, prevozniki pa vozil do razsodbe sodišč tudi ne morejo uporabljati, čeprav so do njih dejansko upravičeni takoj. Menijo, da je namen predpisa, da prepreči nadaljnjo vožnjo vozniku, zato bi vozila, ki niso last voznika in so delovno sredstvo, lahko le uradno zapečatili na bližjem urejenem parkirišču in prevoznika takoj pozvali k prevzemu.

Drugi problem, ki so ga izpostavili prevozniki, pa je problem predlagane nove ureditve parkiranja, ki naj bi ga zakon v primeru prometnih površin počivališč zunaj vozišč avtocest in hitrih cest razen v izjemnih primerih omejil na največ 25 ur. Temu prevozniki ostro nasprotujejo, saj si enako kot predvidevajo evropske smernice, prizadevajo za razvoj in čim prejšnjo uveljavitev varovanih parkirišč, kjer bi lahko vozniki kvalitetno izvajali vse predpisane počitke. Dejstvo je, da parkirnih prostorov za tovorna vozila kronično primanjkuje. To problematiko združenji rešujeta tudi s posameznimi lokalnimi skupnostmi, kjer se iščejo možne rešitve parkirnih mest za tovorna vozila lokalnih prevoznikov, v nekaterih primerih pa tudi za tovorna vozila, ki so v tranzitu. Zato prevozniki smatrajo, da predlog ni na mestu, saj bi morala država najprej poskrbeti za zadostno kapaciteto infrastrukturnih objektov za parkiranje tovornih vozil ter zagotoviti hitrejše postopke umeščanja v prostor, na kar pristojna ministrstva opozarjajo že vrsto let.