Davčne blagajne in sejmi

Na OZS smo dobili pobudo, naj pojasnimo, kakšne so posebnosti pri davčnih blagajnah v povezavi s sejmi. Namreč, tudi na sejmu, kjer podjetnik prodaja svoje izdelke in/ali storitve, je ta zavezan k izdaji primernih računov in potrjevanju le-teh. Natančneje tematike o tem, kdo mora izdajati davčno potrjene račune in samih definicij o gotovinskem poslovanju v tem sestavku ne bomo obravnavali, saj je namenjen pregledu na kaj morajo biti zavezanci pozorni na področju davčnih blagajn v povezavi z izdajanjem računov pri (občasni) sejemski prodaji.

Kaj je potrebno storiti pred začetkom izdajanja davčno potrjenih računov?

Vsak zavezanec, ki mora izdajati davčno potrjene račune, mora imeti sprejet interni akt (akt se sprejme pred začetkom izdajanja davčno potrjenih računov in se ga v primeru nadzora predloži). Pomembno je, da v internem aktu zavezanec:

• popiše svoje poslovne prostore in jim dodeli oznake, ter
• določi način oziroma pravila za dodeljevanje zaporednih številk računov.

Za delovanje davčne blagajne mora vsak davčni zavezanec pridobiti tudi namensko digitalno potrdilo (preko eDavkov).

Obveznost sporočanja podatkov o poslovnih prostorih

Zavezanec mora sporočiti podatke o poslovnih prostorih za vsak posamezen poslovni prostor zavezanca, v katerem izdaja račune. Podatke o poslovnih prostorih mora zavezanec podpisati z namenskim digitalnim potrdilom, jih poslati davčnemu organu prek vzpostavljene elektronske povezave (ne preko eDavkov, ampak preko svoje programske opreme za davčno potrjevanje računov) in sicer, pred prvim pošiljanjem podatkov o računu za namene potrditve računa.

Potrebno je sporočiti tudi vse spremembe o poslovnih prostorih in sicer pred prvim izdanim računom v npr. novem poslovnem prostoru in morebitno odjavo prejšnjega poslovnega prostora (ob tem pa ne pozabiti na primerno spremembo v internem aktu).

Zakaj so pravilne opredelitve poslovnih prostorov pomembne?

Posredovanje podatkov o poslovnih prostorih je potrebno zato, da FURS v primeru morebitnega nadzora ugotovi, kje je bil izdan račun. Številka računa mora za te namene poleg zaporedne številke računa vsebovati tudi oznako poslovnega prostora (in oznako elektronske naprave za izdajo računov). Ali čisto na kratko: zaradi pravilnega oštevilčevanja izdanih računov.

Kako zavezanci v internem aktu določijo pravila za dodeljevanje zaporednih številk računov?