Učinkovit pogled v prihodnost avtoservisiranja

Letošnja že 14. tehnološka konferenca o vzdrževanju motornih vozil, ki je v začetku februarja potekala v Portorožu, je dogodek, namenjen vsem mehanikom in avtoserviserjem, profesorjem strokovnih šol in študentom, ki želijo slediti aktualnim izzivom v stroki. Na tradicionalnem strokovnem dogodku, ki sta ga pripravila Inštitut Metron iz Lesc na Gorenjskem in Skupina GMT iz Murske Sobote, je sodelovala tudi Sekcija avtoserviserjev pri OZS.

Tradicionalna mednarodna tehnološka konferenca je tako združila preko 330 udeležencev, predavateljev in predstavnikov podjetij, ki so s sredstvi in znanji iz razvoja in proizvodnje sestavnih delov vozil tvorili strokovno konferenco na res visokem nivoju. Udeležence sta uvodoma pozdravila Tomaž Stražišar, član uprave Skupine GMT, in Andrej Pečjak, direktor Inštituta Metron ter slovenski pionir na področju električnih vozil. Konference so se v velikem številu udeležili tudi člani Sekcije avtoserviserjev pri OZS, njihov predsednik Miran Andrejek, pa je na dogodku izpostavil, da se njihova stroka zelo hitro spreminja in da je za vse avtoserviserje nujno, da novostim tudi sledijo.

Številni predavatelji so v dveh konferenčnih dneh predstavili novosti in posebnosti samodejnih menjalnikov, mehkih hibridnih sistemov vozil, ogrevalno prezračevalnih sistemov električnih vozil, varnosti baterij in novosti na trgu električnih vozil, delili nasvete o obvladovanju vodenja avtomehanične delavnice in reklamacijskih zahtevkov, predstavili nove informacije o zračnih vzmeteh podvozja in pravilni nastavitvi optike, izpostavili so, da se kljub vedno hitrejši in opazni elektrifikaciji vozil, razvoj samih konvencionalnih pogonskih motorjev še zdaleč ni ustavil in še vedno znova išče nove tehnologije za njihovo učinkovitejše in bolj ekološko delovanje, zadnje predavanje pa je bilo namenjeno še zahtevnejšemu diagnosticiranju krmilnih računalnikov vozil.

Naša sekcija avtoserviserjev pa je s svojim prispevkom izpostavila pomen kalkulacije cene delovne ure avtoservisiranja in zbranim predstavila, kako pomembno je zavedanje o tem, kaj vse vpliva na ceno delovne ure. Ob tem so predstavili tudi program, ki so ga razvili v sekciji in si avtoserviserji z njim lahko pomagajo pri kalkulaciji cene.

Kalkulacija cene delovne ure

S predavanjem sekretarja sekcije Igorja Pipana so naši avtoserviserji udeležencem konference torej predstavili svoj model kalkulacije cene delovne ure, ki je računalniško podprt in ga člani lahko brezplačno uporabljajo na spletni strani svoje sekcije www.avtoserviser.si.

Nosilci dejavnosti, ki vsaj malo poznajo ozadje izračuna delovne ure, namreč vedo, da je dejansko dosežena cena delovne ure mnogokrat nižja celo od stroškovne cene, torej ne pokriva niti stroškov, kaj šele, da bi prinašala dobiček. To, kar se pri izračunu oz. kalkulaciji cene ure večkrat pozabi, niso stroški, ki nastajajo, ampak izkoriščenost delovnega časa. Med ključne dejavnike izkoriščenosti časa lahko štejemo pogovore s strankami, številna administrativna opravila, pa tudi izobraževanja, redni ali bolniški dopust, prevzemanje ali nakup materiala in rezervnih delov, nenazadnje pa tudi čas, porabljen za malico. Vse te delovne ure, ki niso zaračunane, zmanjšujejo izkoriščenost delovnega časa in močno vplivajo na ceno delovne ure. Potem pa so tu še stroški stavbnega zemljišča, amortizacije in široka paleta drugih stroškov poslovanja podjetja.

Če se boste posvetili kalkulaciji svoje cene ure z uporabo programskega orodja sekcije, bo zelo hitro jasno, zakaj sekcija vztraja pri tem, da mora biti priznani strošek dela v avtoservisni delavnici in tudi pri zavarovalnicah vsaj 35 evrov na uro.