Novice

Tako in zato je potrebno pravilno postopati s problematičnim delavcem, da se izognemo »pastem« delovnega prava, saj imajo napake pri izpeljavi tovrstnih postopkov lahko zelo daljnosežne posledice in pogosto tudi visoke finančne obveznosti.

Z Zakonom o vajeništvu, ki se je pričel uporabljati s 1.1.2018, se v slovenskem prostoru ponovno uvaja vajeništvo kot del sistema poklicnega in strokovnega izobraževanja. V šolskem letu 2017/2018 se vajeništvo poskusno izvaja v šestih regijah, na šestih šolah, za štiri izobraževalne programe (mizar, kamnosek, oblikovalec kovin/orodjar, gastronomija/hotelirstvo).

GDPR je povzročila, da so se mnogi okvalificirali za poznavalce zakonodaje na področju varstva osebnih podatkov. Posledica je, da obrtnikom in podjetnikom podajajo napačne informacije in prodajajo vzorce, ki jih le-ti ne potrebujejo.

V Uradnem listu Republike Slovenije številka 31/2018 je bila objavljena dopolnitev Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev (ZZSDT-B). Novost, ki jo prinaša dopolnitev zgoraj omenjenega zakona je poenostavljen postopek izdaje ali podaljšanja enotnega dovoljenja za tujce za podjetja z visoko dodatno vrednostjo. Torej Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje pri podjetjih, ki so v skladu z zakonom, ki ureja spodbujanje investicij, vpisana v register podjetij z visoko dodano vrednostjo ali v register inovativnih zagonskih

V okviru podpornih storitev države za poslovne subjekte se uvaja nov nacionalni sistem SPOT, Slovenska poslovna točka. Pod okrilje Slovenske poslovne točke postopoma prehaja tudi dosedanji sistem VEM, tako točke VEM kot portal za podjetja in podjetnike e-VEM.

Brez zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2) se bo evropska uredba o varstvu osebnih podatkov (GDPR) od 25. maja 2018 dalje uporabljala neposredno. V nadaljevanju bomo na preprost način prikazali, kaj pravzaprav GDPR za obrtnike in podjetnike prinaša. Pri tem pa gre opozoriti, da imamo v Sloveniji zakonodajo na področju varstva osebnih podatkov že od leta 2005. V splošni javnosti se je v zadnje pol leta ustvarilo zmotno prepričanje, da bo od 25. maja vse drugače zaradi GDPR, vendar to povsem ne drži. Trenutno veljavni ZVOP-1 že sedaj obrtnikom in podjetnikom nalaga številne obveznosti, GDPR pa nekatere izmed njih le dopolnjuje, predvsem pa prinaša več pravic fizičnim osebam.

V zadnjem času je to najpogostejše vprašanje predvsem tistih podjetnikov, ki zaposlujejo hrvaške državljane ter podjetnikov v obmejnih podjetij s Hrvaško katerim primanjkuje vseskozi delovna sila.

K pisanju tega prispevka so me vzpodbudila relativno pogosta vprašanja članov, ki občasno še vedno »mešajo jabolka in hruške« in si s tem po nepotrebnem delajo težave, zato bom za lažjo predstavo nanizal nekaj njihovih najbolj tipičnih vprašanj, ki jih lahko strnem v 2 sklopa:

Spremembe ZDoh-2, ki so pričele veljati s 1.1.2018, so prinesle tudi spremembo pri poročanju o povračilih stroškov službenih poti in povračilih stroškov napotenih delavcih na REK obrazcih. Povračila stroškov se od aprila dalje poročajo na spremenjenih obrazcih in sicer ločeno po vrsti povračila (prevoz, prehrana, prenočišče). Do 30.4.2018 morajo davčni zavezanci popraviti tudi poročane podatke o povračilih stroškov za januar, februar in marec 2018.

Delodajalci se v zadnjem času pogosto obračajo na nas, ko želijo svojega zaposlenega delavca napotiti v tujino v sklenjeni pogodbi o zaposlitvi pa ta možnost ni predvidena. Zanima jih kaj morajo storiti?