Začela je veljati novela Zakona o tujcih (ZTuj-2I). Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o tujcih je bil 25. aprila 2025 sprejet v državnem zboru. Z novelo se v pravni red Republike Slovenije prenašajo določbe več pravnih aktov Evropske unije spremenjene Direktive 2021/1883 o modri karti (vstop in prebivanje državljanov tretjih držav za namen visokokvalificirane zaposlitve) in Uredbe (EU) 2018/1240 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. septembra 2018 o vzpostavitvi Evropskega sistema za potovalne informacije in odobritve (ETIAS).

Novosti v Zakonu o tujcih

Uvaja se dovoljenje za začasno prebivanje za digitalnega nomada, daje se možnost vložitve prošnje za izdajo prvega dovoljenja za začasno prebivanje in zajema prstnih odtisov pri pristojnem organu v Republiki Sloveniji, če tujec zakonito prebiva v Republiki Sloveniji, podaljšuje se veljavnost nekaterih prvih dovoljenj za prebivanje z enega na dve leti, ureja se možnost pridobitve dovoljenja za začasno prebivanje tujcem v različnih statusih s področja mednarodne in začasne zaščite.

Novela Zakona o tujcih (ZTuj-2I) >>> je začela veljati 21. maja 2025, vendar se nekatere določbe začnejo uporabljati kasneje.

Z novelo Zakona o tujcih se v nacionalni pravni red prenaša Direktiva (EU) 2021/1883 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. oktobra 2021 o pogojih za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav za namen visokokvalificirane zaposlitve in razveljavitvi Direktive Sveta 2009/50/ES.

Modra karta EU

Z Direktivo 2021/1883 se nekoliko spreminja dosedanja ureditev tega področja v Zakonu o tujcih, in sicer se na novo določa obveznost priznavanja poklicnih izkušenj, ki jih je pridobil tujec v določenem poklicu, kot dokaz o visokih poklicnih kvalifikacijah. To je do zdaj veljalo za opcijsko izbiro držav članic. V Sloveniji so se visoke poklicne kvalifikacije lahko izkazale le z dokazili o formalnih kvalifikacijah (diploma oziroma druga dokazila o uspešno zaključenem programu terciarnega izobraževanja).

Do pridobitve modre karte EU so v skladu z Direktivo 2021/1883 po novem upravičeni tudi upravičenci do mednarodne zaščite in sezonski delavci. Direktiva tudi niža zahtevani plačni prag za visokokvalificirano zaposlitev oziroma ta prag določa v razponu od 1- do 1,6-kratnika povprečne bruto letne plače.

Direktiva uvaja olajšane pogoje za mobilnost znotraj držav članic EU, in sicer uvaja kratkoročno in dolgoročno mobilnost. Za prebivanje in opravljanje dela v okviru kratkoročne mobilnosti (do 90 dni v 180-dnevnem obdobju) imetniku veljavne modre karte EU, ki jo izda ena od držav članic EU, v drugi državi članici, v kateri izvaja mobilnost, ni treba pridobiti nobenih dodatnih dovoljenj. Zadošča veljavna modra karta EU, ki je bila tujcu izdana v prvi državi članici.

V okviru dolgotrajne mobilnosti lahko tujec, ki ima izdano modro karto EU v drugi državi članici, v državi članici, v kateri izvaja mobilnost, opravlja delo tudi v času, ko odločitev o izdaji modre karte EU še ni sprejeta. Skrajšuje se tudi obdobje prebivanja v drugi državi članici za izvajanje dolgotrajne mobilnosti. Imetniku modre karte EU je omogočena že po 12 mesecih zakonitega prebivanja v prvi državi članici. Na novo se omogoča tudi seštevanje obdobij prebivanja tujca v različnih državah članicah za pridobitev statusa rezidenta za daljši čas. V to obdobje se všteva čas, ko je tujec v drugih državah članicah prebival ne samo kot imetnik modre karte EU, temveč tudi kot študent, raziskovalec ali upravičenec do mednarodne zaščite.

Digitalni nomadi

Z uvedbo dovoljenja za začasno prebivanje za digitalnega nomada se zagotavlja izvajanje zaveze iz programa za delo koalicije za obdobje 2022–2026 in strategije vlade Digitalna Slovenija 2030 >>>, da se spodbuja prihod digitalnih nomadov.

Usklajenost z Zakonom o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev

S predlogom novele se odpravlja neusklajenost med posameznimi določbami Zakona o tujcih (ZTuj-2) in Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev. Tako se na izkaznici enotnega dovoljenja, izdanega na podlagi soglasja za zaposlitev, samozaposlitev ali delo (nekdanje tako imenovano osebno delovno dovoljenje), ki ga poda Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, v opombi navede to soglasje. To bo tujcu omogočalo, da se bo lahko v času veljavnosti enotnega dovoljenja zaposlil, samozaposlil ali opravljal delo brez potrebe po izdaji nadaljnjega dovoljenja za prebivanje zaradi drugega namena prebivanja (na primer enotnega dovoljenja za opravljanje dela kot samozaposlena oseba).

Možnost vložitve prošnje za izdajo prvega dovoljenja za začasno prebivanje in zajema prstnih odtisov pri pristojnem organu v Republiki Sloveniji, če tujec zakonito prebiva v Republiki Sloveniji

Vsem tujcem, ki zakonito prebivajo v Republiki Sloveniji, se omogoča, da vložijo prošnjo za izdajo prvega dovoljenja za začasno prebivanje pri pristojnem organu v Republiki Sloveniji (upravni enoti) in jim ne bo več treba zapustiti Republike Slovenije zgolj zato, da bodo lahko prošnjo vložili pri diplomatskem predstavništvu ali konzulatu Republike Slovenije v tujini. Gre za splošno pravilo, ki velja za vsa prva dovoljenja za začasno prebivanje (razen če ni s tem zakonom določeno drugače).

Vendar pa se v teh primerih tujcu ne bo izdalo potrdilo o vloženi prošnji, ki bi mu dovoljevalo prebivanje v Republiki Sloveniji do dokončne oziroma pravnomočne odločitve o prošnji, razen če ni s tem zakonom določeno drugače (na primer v primeru tujca iz šestega odstavka 37.a člena, petega odstavka 38. člena, sedmega odstavka 44. člena ZTuj-2 itd.). S tem se zasleduje načelo ekonomičnosti in hkrati ohranja načelo varnosti.

Prav tako se omogoča tujcu, ki v Republiki Sloveniji prebiva zakonito, da prstne odtise da pri pristojnem organu (upravni enoti).

S temi spremembami se tujcem, pristojnim organom v Republiki Sloveniji in v tujini, delodajalcem in drugim deležnikom v postopkih izdaje prvih dovoljenj za začasno prebivanje omogoča večja fleksibilnost pri delovanju ter se jih posledično razbremenjuje opravil, ki ne prispevajo k večjemu varstvu pravic strank in varstvu javnih koristi ter ekonomičnosti postopka.

Dveletna veljavnost prvega dovoljenja za začasno prebivanje in prvega enotnega dovoljenja za prebivanje in delo

Na novo se določa, da se prvo dovoljenje za začasno prebivanje izda z veljavnostjo do dveh let, razen če ni s tem zakonom drugače določeno. Do sedaj se je lahko prvo dovoljenje za začasno prebivanje izdalo z veljavnostjo do največ enega leta, razen v določenih izjemah.

Na novo se določa tudi veljavnost izdaje prvega enotnega dovoljenja za prebivanje in delo, ki se lahko tujcu izda za čas sklenjene pogodbe o zaposlitvi ali pogodbe o opravljanju dela, največ pa za dve leti. Enako je predvideno tudi za dovoljenja za začasno za prebivanje za tujce, ki opravljajo dela na področju raziskav, višjega in visokega šolstva, ter za prostovoljsko delo. Do sedaj je bila namreč izdaja prvega dovoljenja za prebivanje iz navedenih razlogov omejena na največ eno leto.

Pri podaljšanju enotnega dovoljenja za prebivanje in delo se na novo določa, da se lahko podaljša za tri leta. Do sedaj je bilo namreč podaljšanje enotnega dovoljenja za prebivanje in delo omejeno na največ dve leti.

S temi ukrepi se želi razbremeniti tujce glede vlaganja prošenj za podaljšanje dovoljenj za začasno prebivanje in upravne enote glede pripada zadev.

Možnost prehoda med različnim statusi (prosilec za mednarodno zaščito, tujec s priznanim statusom mednarodne zaščite in začasne zaščite, pravnomočno zavrnjeni prosilec za mednarodno zaščito)

Določa se možnost, da lahko tujec, ki ima v Republiki Sloveniji priznan status mednarodne zaščite (status begunca ali status subsidiarne zaščite) na podlagi zakona, ki ureja mednarodno zaščito, in tujec, ki ima v Republiki Sloveniji priznano začasno zaščito na podlagi zakona, ki ureja začasno zaščito razseljenih oseb, pri pristojnem organu v Republiki Sloveniji (to je pri katerikoli upravni enoti) vloži prošnjo za izdajo prvega enotnega dovoljenja za namen zaposlitve. V tem primeru se šteje, da se z ugoditvijo prošnji tujec odpoveduje statusu osebe s priznano mednarodno zaščito ali osebe s priznano začasno zaščito.

Določa se tudi možnost, da tujec, ki ima v Republiki Sloveniji status prosilca za mednarodno zaščito v skladu z zakonom, ki ureja mednarodno zaščito, pri pristojnem organu v Republiki Sloveniji (to je kateri koli upravni enoti) pod določenimi pogoji vloži prošnjo za izdajo prvega enotnega dovoljenja za prebivanje in delo za namen zaposlitve.

Po vzoru ureditve v Zakonu o ukrepih za optimizacijo določenih postopkov na upravnih enotah, ki je kot začasen ukrep uvedel možnost izdaje prvega enotnega dovoljenja za namen zaposlitve za tujca, ki mu je bila pravnomočno zavrnjena prošnja za mednarodno zaščito v Republiki Sloveniji in določen rok za prostovoljni odhod, se pod določenimi pogoji sedaj ureja tudi ta možnost kot časovno neomejen ukrep.

Vštevanje časa prebivanja tujca v Republiki Sloveniji kot osebe z začasno zaščito v petletno obdobje za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje

Pri izdaji dovoljenja za stalno prebivanje za državljana tretje države se omogoča, da se čas prebivanja tujca v Republiki Sloveniji kot osebe z začasno zaščito všteje v obdobje za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje.

Združevanje družine

Med kategorije tujcev, ki lahko združujejo družinske člane takoj oziroma brez omejitev glede dolžine tujčevega prebivanja v Republiki Sloveniji in veljavnosti njegovega dovoljenja, se dodaja:

• tujec, ki ima izdano dovoljenje za začasno prebivanje za digitalnega nomada;
• tujec, ki je slovenskega rodu do drugega kolena v ravni vrsti in ima izdano dovoljenje za začasno prebivanje na podlagi 48. člena ZTuj-2;
• tujec, ki je neposredno pred pridobitvijo dovoljenja za prebivanje po tem zakonu prebival v Republiki Sloveniji na podlagi priznane začasne zaščite po Zakonu o začasni zaščiti razseljenih oseb.

Ob tem se družinskemu članu tujca, ki spada v eno od izjem, ki mu omogoča takojšnjo združitev družine, in za katerega ZTuj-2 tega še ne določa, omogoča izdaja potrdila o vloženi prošnji za izdajo prvega dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve družine. To bo družinskemu članu omogočilo prebivanje v Republiki Sloveniji do dokončne odločitve o prošnji.

Evropski sistem za potovalne informacije in odobritve

Novela zakona vključuje tudi spremembe, ki so nujne zaradi izpolnjevanja obveznosti v skladu z Uredbo (EU) 2018/1240 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. septembra 2018 o vzpostavitvi Evropskega sistema za potovalne informacije in odobritve (ETIAS). S predlogom sprememb in dopolnitev se zagotavlja izvajanje priporočila Varuha človekovih pravic, da se pripravijo zakonodajne spremembe, s katerimi bosta vsem tujcem iz ZTuj-2 v skladu z Direktivo Sveta 2003/109/ES z dne 25. novembra 2003, upravičenim do statusa rezidenta za daljši čas, omogočena neovirano in dejansko priznanje ter uveljavljanje tega statusa.

Vir: MNZ