Kaj vse je treba postoriti, da bo družinski dogovor učinkovit?

Veliko dejstev močno vpliva na dolgoročno uspešnost kateregakoli podjetja, še posebej pa to velja za družinska. Marsikateri podjetnik (starš) se s tem ne strinja in trdi, da je ključno delati, ne pa se ukvarjati z odnosi. Pa to res drži?

V vseh podjetjih, kjer smo imeli priložnost optimizirati odnose med zaposlenimi, so se poslovni rezultati bistveno izboljšali. V takih, kjer so bili odnosi slabi, tudi do 70 %. V takih, kjer niso imeli večjih težav s komunikacijo in so se lastniki vseeno zavedali pomembnosti tega ter se odločili za našo pomoč, so bili poslovni rezultati po zaključku naših aktivnosti tudi do 25 % boljši.

Kako je to mogoče? Ne govorim o klasičnem teambuildingu, pač pa o delavnicah, kjer intenzivno delamo na čustvih, odpravljanju zamer (tudi na osebni, privatni ravni), izkazovanju medsebojnega spoštovanja. Zaposleni so po zaključku trajno bolj motivirani, povezani, pripravljeni na pomoč eden drugemu. Klima v podjetju se na dolgi rok bistveno popravi, četudi je bila že prej dobra. Če ni bila, pa je učinek še toliko večji.

Kje je povezava z družinskim podjetjem?

V večini primerov se bodisi starši premalo zavedajo pomembnosti pristnih odnosov, ali pa se prikriti konflikti dogajajo med nasledniki. Včasih kar med vsemi družinskimi člani. Predpogoj za dolgoročno uspešnost pa so prav odnosi. Če le ti niso res pristni, potem komunikacija ni učinkovita in posledično se to prej ali slej pozna na poslovanju.

Ravno zato se na Inštitutu M.O.S.T. z našim 1. stebrom toliko ukvarjamo, saj je to temelj za oblikovanje pravičnega celostnega dogovora – družinske ustave, ki mora nujno upoštevati vse člane družine. Ob tem pa je pomemben tudi naš drugi steber.

Skozi dolgoletno prakso, ki bazira na več kot 150 uspešno rešenih primerih, se je brez izjeme pokazal pomen učinkovite komunikacije za dolgoročno uspešnost podjetja.

Zakaj je to tako pomembno?

Družinska ustava – celostni pravični dogovor v celoti bazira na dolgoročno uspešnem poslovanju. Če podjetje propade, potem ni kaj deliti oziroma se vsi dogovori sesujejo v prah.

Pogosto slišimo, da se pri njih ni potrebno ukvarjati s tem, ker že več desetletji uspešno poslujejo. Ampak, kaj pomeni, da je bilo poslovanje do sedaj uspešno? Mar je to zagotovilo, da bo uspešno tudi še naprej? Poglejmo nekaj dejstev.

Krmilo prevzemajo nasledniki. Ali to pomeni, da bo poslovanje enako, kot je bilo do sedaj? Ne, zagotovo se bo spremenilo! Lahko tudi na boljše, vendar tega ne moremo vedeti. Poleg tega se razmere na trgih hitro spreminjajo. Ali so nasledniki enako podjetni kot starši? Se bodo znali prilagoditi novim razmeram? Kaj pa izgubi kakšnega ključnega kupca?

Vse preveč je ugank. Kar resnično skrbi je to, da večina staršev močno podcenjuje tovrstno problematiko in zato se prenos odgovornosti izvaja v zadnjem trenutku. To je preveč rizično! Ves čas opozarjamo, da se je potrebno na prenos ustrezno in pravočasno pripraviti. Učinkovita komunikacija med nasledniki ter starši je ključnega pomena.

Čeprav se večina tega žal ne zaveda, pa so redna komunikacija, izražanje čustev in pristni medsebojni odnosi zelo pomembni za vsako podjetje, še posebej pa to velja za družinska. Ključen razlog, da prenos družinske dejavnosti na naslednike preživi zgolj 1/3 podjetij, so konflikti.

Ti nastanejo, ker se družine premalo zavedajo pomembnosti komunikacije in temu posvečajo premalo pozornosti. To je še posebej pomembno, ko nastopi čas prenosa odgovornosti na naslednike. Takrat večkrat na plano privrejo zamere, očitki, konflikti … Vse to pa ruši družinsko harmonijo in velikokrat odnose »začinijo« še zakonski partnerji naslednikov.

Kaj storiti, da ne pride do konfliktov?

Družine, ki konfliktov ne zaznavajo, se z odnosi običajno ne ukvarjajo. Prepričani so, da bo pri njih vse v redu. Naše opozarjanje na to problematiko je vendar namenjeno sosedom, znancem, drugim : »Pri nas je vendar vse ok in bomo prenos izpeljali brez vsakršnih problemov.«

NE! Ravno to je največja težava! V resnici se konflikti največkrat pojavijo šele kasneje! V večini primerov je na videz vse v redu. Šele kasneje si pojavijo očitki, zamere. In ko se začne sindrom snežne kepe, je običajno že prepozno oz. zelo težko zaustaviti.

Kaj torej storiti? Predvsem se je treba na prenos ustrezno in pravočasno pripraviti. Tudi z družinskim dogovorom. V celosten pravičen dogovor so vključeni vsi člani družine. Torej prevzemniki dejavnosti, starši in tudi tisti potomci, ki ne bodo lastniki podjetja. Tudi tem, enako kot staršem, je potrebno zagotoviti, da prejmejo del družinskega premoženja.

Prevzemniki družinskega posla pisno obljubijo, da bodo staršem ter bratom/sestram izplačali določen znesek v prihodnjih letih. Da to obljubo lahko uresničijo, je treba zagotoviti, da bo poslovanje dolgoročno uspešno. Pri tem ne smemo pozabiti, da ti prevzemniki nosijo določeno tveganje in veliko odgovornost.

Kdo je v prvi vrsti odgovoren za zagotovitev uspešnega poslovanja?

Velika večina odgovorov se glasi - prevzemniki. Poglejte še enkrat vprašanje. Na začetku piše: »v prvi vrsti …« Ja, in to so starši oz. prenosniki družinskega posla. Najprej so oni poklicani, da zagotovijo učinkovit prenos odgovornosti, znanja, izkušenj, kredibilnosti . Žal se to zgodi zelo redko, še manjkrat pa na ustrezen način.

Največkrat se podjetniki šele ob ali celo po upokojitvi začnejo ukvarjati s vprašanji nasledstva. Pa še takrat ne na primeren način. In velikokrat tudi slišimo, da se nekomu pač še ne mudi, ker ima še 3 leta do upokojitve. Ne da se mu ne mudi; že vsaj 4 leta zamuja! Učinkovit prenos odgovornosti je proces, ki ga enostavno ni moč izvesti v nekaj mesecih. Če poznate podjetnike, »ki se jim ne mudi«, jim priporočite brezplačno delavnico o uspešni predaji družinskega podjetja, ki bo 25. marca v Ljubljani.