OZS: Ukrepi v pravo smer, napake mega zakona naj bodo odpravljene v drugem paketu!

Koronavirus je dodobra zamajal tako slovensko kot svetovno gospodarstvo. Ko je bila 12. marca razglašena epidemija COVID-19 na območju Republike Slovenije, štiri dni kasneje pa je vlada sprejela Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji, se je velik del malega gospodarstva dobesedno ustavil.

Naj uvodoma povemo, da je Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije že februarja začela opozarjati na morebitne razsežnosti epidemije. Torej takrat, ko si v Sloveniji sploh še nismo predstavljali, kaj nas utegne doleteti. OZS je bila tudi tista, ki je od samega začetka vztrajala pri tem, da se pomoč države zagotovi tako za mala in mikro podjetja, samostojne podjetnike in samozaposlene.

Samostojni podjetniki in samozaposleni so bili iz prvega interventnega zakona izvzeti, zato je predsednik OZS Branko Meh 12. marca  tedanji vladi in resornima ministroma poslal odprto pismo.

Od prvega primera okuženega s koronavirusom pri nas do razglasitve epidemije v Sloveniji je minilo zgolj osem dni. Sredi meseca pa je prisegla tudi nova vlada pod vodstvom Janeza Janše, ki je v začetku aprila sprejela t.i. mega anti korona zakon, katerega namen je zajezitev posledic epidemije COVID-19. Zakon se dotika celotnega gospodarstva in tudi najranljivejših skupin. V OZS ocenjujemo, da gredo ukrepi vlade v pravo smer, vsekakor pa  je protikorona paket izjemno kompleksen in potrebuje določene spremembe, da bodo cilji, ki jih vlada želi doseči, tudi dejansko doseženi.

»Dejstvo je, da je država z ukrepi pokazala, da nam želi pomagati ohraniti naša podjetja in delovna mesta. Predlagamo pa določene spremembe zakona, da bodo do pomoči upravičeni vsi oziroma jim pomoči države ne bo treba vračati. Ukrepi morajo biti življenjski, prav tako pa morajo biti stimulativni za obrtnike in podjetnike, da bodo po koncu epidemije ustvarjali presežke in ne bodo zaradi tega kaznovani,« je ukrepe vlade ocenil predsednik OZS Branko Meh.

Tudi člani upravnega odbora OZS, obrtniki in podjetniki, so se na zadnji seji strinjali, da jim gre država naproti. »Imeli smo hiperinflacijo in gospodarsko krizo. A prvič v naši zgodovini se je zgodilo, da nam je država dejansko priskočila na pomoč,« je na seji med drugim izpostavil podjetnik Bojan Železnik.

Katere spremembe mega zakona je predlagala OZS?

V nadaljevanju izpostavljamo le nekaj najpomembnejših pripomb na t.i. mega zakon, ki jih je OZS naslovila na vlado.

V OZS smo vlado opozorili, da zakon ne sme siliti delodajalcev v to, da bodo poskušali doseči upad prihodkov le zato, da bodo upravičeni do povračila nadomestila plače za delavce, ki so bili na čakanju na delo oziroma da jim pomoči ne bo treba vračati. Po zaključku epidemije je treba gospodarstvo spodbujati k novemu zaposlovanju in ustvarjanju čim več prihodkov. Zakon namreč določa, da so do pomoči za delavce na čakanju doma upravičeni delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v prvem polletju 2020 upadli za več kot 20 % glede na enako obdobje lani in v drugem polletju ne bodo dosegli več kot 50-odstotne rasti prihodkov glede na enako obdobje lani. Sprva je bil ta prag še nižji, in sicer v drugem polletju ne bi smeli preseči 20-odstotne rasti.

Upoštevan je bil naš predlog, da so do nadomestila plače in vseh socialnih prispevkov upravičeni delodajalci že od 13. 3. dalje in ne od 1. aprila dalje, kot je bilo sprva predvideno.

Opozorili smo tudi na neustrezno varovalko v zakonu, ki pravi, da kdor ima na dan uveljavitve tega zakona neplačane zapadle davčne obveznosti, ni upravičen do temeljnega dohodka. Naše stališče je, da mnogi ne poslujejo že od 13. 3. dalje in so lahko že v tem času postali davčni dolžniki. Predlagali smo, da se določi znesek, ki ga lahko upravičenec dolguje ali pa da se določi drug presečni datum. 

Opozorili smo tudi, da so kazni in globe absolutno previsoke. Zato smo predlagali, da je delodajalec ob navedenih kršitvah dolžan vrniti le prejeta sredstva za delavce, pri katerih je kršitev nastala in ne za vse delavce. Zakon namreč določa, da mora delodajalec vrniti vsa prejeta sredstva v 3-kratni višini, če delavcem ne izplača neto nadomestila plače, odreja nadurno delo ali ne obvesti ZRSZ o pozivu delavca na delo ali o prenehanju obstoja višje sile. Poleg tega je delodajalec v prekršku in mu grozi globa v višini od 3.000 do 20.000 evrov.

Zagovarjali smo tudi stališče, da se nam omejevanje višine nadomestila navzgor in navzdol ne zdi pravično do delavcev, zato naj se ta omejitev odpravi. Vsak delavec naj prejme nadomestilo v višini 80 % osnove. Delodajalci bodo zaradi nelikvidnosti (naročniki ne plačujejo že zapadlih računov) imeli težave z zalaganjem nadomestila. Predlagali smo, da se vzpostavi mehanizem, da bo ZRSZ nadomestilo izplačeval direktno delavcem ali pa naj delodajalcem nakaže akontacijo. Glede na vse te obremenitve pa naj država povrne še dohodnino in sorazmerni del regresa za leto 2020 za obdobje, ko bodo delavci na čakanju na delo.

Tudi krizni dodatek bi moral biti po naši oceni dodeljen tistim delavcem, ki v času epidemije delajo na izpostavljenih delovnih mestih, kriti pa bi ga morala država. 

Za pridobitev pomoči samozaposlenih v obliki mesečnega temeljnega dohodka, zakon določa, da je potreben bistveno zmanjšan obseg opravljanja dejavnosti, torej če gre za vsaj 25 % zmanjšanje prihodkov upravičenca v marcu 2020 v primerjavi s prihodki v februarju 2020 ali za vsaj 50 % zmanjšanje prihodkov upravičenca v aprilu in maju 2020 v primerjavi s prihodki v februarju 2020. Po našem mnenju je primerjava s februarjem napačna. Marsikje je februar sezonsko slab mesec, zlasti če upoštevamo, da so v tem mesecu šolske počitnice in je veliko odsotnih z dela. Ravno tako je nesmiselno podajanje izjave za drugo polletje (torej ugibanje za naprej). Zakon ne sme siliti samozaposlenih v to, da ne bodo skušali doseči več kot 20 % rasti prihodkov v drugem polletju le zato, da jim ne bo treba vračati temeljnega dohodka in plačanih prispevkov.

Dodatno smo še predlagali, da se omogoči tudi odlog obveznosti iz lizing pogodb. Navedene storitve morajo biti za kreditojemalce/lizingojemalce brezplačne. Država naj subvencionira tudi najemnine poslovnih prostorov, z občinami pa naj se dogovori za zmanjšanje NUSZ.

Zaradi negotovih razmer je v zadnjem obdobju prišlo do odpuščanj delavcev iz poslovnega razloga. Ob sedaj znanih ukrepih bi marsikatero podjetje v tej situaciji delavca obdržalo. V OZS smo zato predlagali, da se uvede možnost preklica prijav delavcev na ZRSZ od 13. 3. 2020 dalje. Samostojnim podjetnikom, ki so iz strahu pred dolgovi zaprli svojo dejavnost po razglasitvi epidemije, pa naj se omogoči vrnitev v prvotno stanje (v aktivni s.p.), da bodo tudi oni deležni pomoči s strani države. Zahtevali smo tudi, da morajo biti do temeljnega dohodka in plačila prispevkov s strani države upravičeni tudi delni espeji, denimo tisti, ki koristijo pravico do dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva ter delni upokojenci, ki nadaljujejo dejavnost.

Janša zagotavlja, da bodo napake v mega zakonu odpravljene z drugim zakonom

Na povabilo predsednika vlade so se na Brdu pri Kranju v začetku meseca kar dvakrat srečali ministri in predstavniki delodajalskih združenj. S strani OZS sta se srečanj udeležila predsednik OZS Branko Meh in direktor zbornice Danijel Lamperger. Osrednja tema pogovorov je bil drugi sveženj ukrepov za pomoč gospodarstvu, ki bo rešil likvidnostno situacijo podjetij po ponovnem zagonu.  Predsednik OZS Branko Meh je na srečanjih med drugim poudaril, da obrtniki in podjetniki od države pričakujejo pomoč v obliki nepovratnih sredstev in ugodnih kreditov, prav tako pa bi morali nujno odpraviti varovalke v mega zakonu, zaradi katerih številni obrtniki in podjetniki ne bi bili upravičeni do pomoči države.

Predsednik vlade Janez Janša je dejal, da je mega zakon le prvo poglavje nadaljevanke in da bo vlada v drugem paketu skušala tudi popraviti ta zakon. »Zakon je lahko pomanjkljiv, saj smo ga pripravljali v izrednih okoliščinah, a je kljub temu nujno potrebne, da bi država čim prej pomagala podjetjem in posameznikom, prizadetim zaradi epidemije Covid-19,« je zagotovil Janša.

Ocene strokovnjakov

Novi koronavirus se je naglo razširil po celem svetu in praktično ohromil svetovno gospodarstvo, zato bo vpliv na svetovno ekonomijo zagotovo precejšen. Ali je možna sistemska kriza, podobna tisti leti 2008? Kot ugotavljajo v Svetovnem gospodarskem forumu, vsekakor obstajajo nekatere podobnosti: bankroti, zmanjšanje likvidnosti, velike izgube in morda celo propad nekaterih finančnih institucij. Kakšne bodo posledice epidemije na naša življenja in gospodarstvo, pa natančno ne ve nihče.

Po ocenah Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) bodo posledice občutne in zato se bo bruto domači proizvod letos zmanjšal. Globina padca je ključno odvisna od nadaljnjega poteka širjenja epidemije in njenega trajanja, kar je v tem trenutku po prevladujočem mnenju epidemiologov velika neznanka. Trajnejše stabilizacije gospodarskih razmer po oceni Umarja najverjetneje ni možno pričakovati pred razvojem in množično uporabo cepiva. Že ob predpostavki, da bodo sedanje zaostrene razmere in močno oteženo poslovanje proizvodnega in storitvenega sektorja trajale dva meseca (nato pa bi se postopoma vrnile na ravni pred izbruhom epidemije), lahko po oceni Umarja pričakujemo več kot 5-odstotni padec bruto domačega proizvoda. Ocene se v tem trenutku gibljejo med - 6 in - 8 %. V najbolj izpostavljenih dejavnostih, kot so hotelske nastanitve, gostinske in osebne storitve ter neživilske trgovine, je v času veljave strogih ukrepov pričakovati velik izpad prihodkov in verjetno tudi do 70 ali več- odstotni padec dodane vrednosti.

Spodbudno pa je, da so banke, ki so najbolj ranljiv del finančnega sistem, v precej boljšem stanju kot leta 2008. In če je verjeti naši vladi, da bo poskrbela za vse segmente gospodarstva, potem ni razlogov za pretiran pesimizem.