Kako investirati v kriznih časih?

Koronavirus, o katerem v teh dneh in tednih beremo in slišimo vsepovsod, je ustavil svet, ljudi ter ekonomijo in pognal borze po celem svetu navzdol. Do tega trenutka smo na generalnih delniških trgih preživeli 13. največji padec v zgodovini, večina borznih indeksov pa je izgubila 30 % vrednosti, nekatere posamezne delnice, ETF skladi in indeksi pa še veliko več.

Kratkoročno so vrednosti izgubile tudi plemenite kovine, surovine, kriptovalute in obveznice. Načeloma – razen res redkih izjem – se je na borzi pocenilo prav vse in to gre pripisati predvsem paničnim prodajam vlagateljev zaradi negotovosti ter predvsem likvidacijam portfeljev na trgovalnih računih tistih vlagateljev, ki so trgovali s »sposojenim denarjem« -  nakupi  na »margin«. In teh vlagateljev je bilo pred temi padci precej veliko na trgu. 

Prodaje v smislu »sell all positions« so tako vplivali na celoten finančni trg in v teh trenutkih so kratkoročno izgubljale tudi tiste naložbe, ki načeloma ob takšnih pretresih na borznih trgih in v ekonomiji reagirajo drugače, torej pridobivajo na vrednosti. Zdaj se večini vlagateljev že postavlja ključno vprašanje – ali  že in predvsem kako investirati v teh »kriznih« časih. 

Zanimivo pri tem padcu na trgih je to, da se je odvil zares hitro in da je vse padlo tako močno v tako kratkem času.

Potencialna scenarija v trenutni situaciji

Če odmislimo trenutno situacijo zaradi koronavirusa in pogledamo na finančne trge z dolgoročne perspektive lahko ugotovimo, da je bilo trenutno znižanje vrednosti povsem pričakovano. Ne smemo namreč pozabiti, da smo imeli na borzi od 2009 do 2020 kar 12-letni, najdaljši neprekinjeni rastoči trend. Padec se je torej moral zgoditi.

In ker tako ekonomija kot tudi borzni trgi vedno delujejo v ciklusih, smo zdaj – veliko hitreje zaradi težav z virusom in njegovim vplivom – pristali v ciklusu, ki bo verjetno postregel z recesijo in nižjimi vrednostmi na borzah. Posledice zaustavitve ekonomije in gospodarstva bodo – kot vse trenutno kaže – zelo velike. Ali bodo ukrepi, ki se sprejemajo trenutno na globalni ravni, dovolj učinkoviti, pa bo pokazal čas.

Veliko finančnih strokovnjakov svari pred zelo veliko krizo zaradi koronavirusa. Bo res prišla? Odgovor na to bomo imeli na dlani že v nekaj naslednjih tednih!

V trenutni situaciji, ki se spreminja iz dneva v dan, se med različnimi potencialnimi scenariji za razplet trenutne situacije na finančnih trgih najbolj pogosto omenjata dve stališči, ki sta med seboj precej nasprotni. Seveda je, da ne bo napačnega razumevanja, v trenutni situaciji možen še kakšen razplet, ki pa sicer tukaj ni omenjen.

Črn, negativen scenarij – marsikateri strokovnjak in analitik v tej situaciji pričakuje poslabšanje trenutnih razmer, padec v globoko recesijo, ki se je bo reševalo z enormnimi monetarnimi ukrepi, ki bi lahko kratkoročno povzročili celo deflacijo, dolgoročno pa bodo prinesli visoko inflacijo. V času poglobitve razmer opozarjajo na tveganja na obvezniških trgih, dolgoročno pa pesimisti vidijo tveganja tudi v denarnih naložbah ter trhlosti našega trenutnega finančnega sistema.

Strokovnjaki »pesimisti«, kot sta Peter Schiff ali Mike Maloney, menita, da bodo v tem scenariju samo nekateri naložbeni razredi nudili zaščito vašega premoženja (plemenite kovine in določene surovine, delnice najkvalitetnejših podjetij ter kriptovalute). Za večji del preostalih naložbenih možnosti pa napovedujeta precejšnjo verjetnost razvrednotenja ter tudi devalvacije nekaterih valut.

Bel, pozitiven scenarij – veliko analitikov, ekonomistov ter finančnih strokovnjakov pa zavzema bolj milo stališče in tudi sicer opozarja na kratkoročno poglobitev situacije ter recesijo, ki se bo reševala z velikimi ukrepi in pomočjo s strani držav in centralnih bank. Napovedujejo, da bodo ukrepi takšni, da bomo iz te krize prišli močnejši in sorazmerno hitro, verjetno že proti koncu letošnjega leta. Optimisti so mnenja, da trg ta trenutek že ponuja zelo dobre vstopne točke za investitorje pri nekaterih naložbah.

Tudi v tem, pozitivnem scenariju razpleta trenutne krize pa »optimisti« opozarjajo na tveganja pri denarnih naložbah – tako kratkoročno kot tudi dolgoročno. Velika imena na borznih parketih pravijo, da moramo dno na trgu iskati ob sprejemu pravih ukrepov, kajti borza bo zagotovo okrevala prej kot pa javno mnenje. Določeni lastniki podjetij so v teh časih celo napovedali lastne odkupe delnic, ki so zaradi padcev na trgih vrednotene nesorazmerno nizko.

Nekatere delnice velikih podjetij v teh trenutkih na borzi kotirajo celo pod njihovo lastno knjigovodsko vrednostjo!

Komu zdaj verjeti in kaj se bo v resnici zgodilo? Sam verjamem v to, da je danes najbolj pomembna primerna razpršitev posameznikovih sredstev, s katero smo lahko pripravljeni na oba omenjena scenarija. Kajti, vsaj še nekaj časa verjetno ne moremo izključiti nobenega izmed teh scenarijev in niti dodatnih tveganj, ki jih je v finančnem sistemu še kar nekaj.  In da ne bo pomote – ta tveganja so obstajala že veliko pred tako imenovano »korona krizo«.

Mentalna stabilnost je osnova za dolgoročno uspešno investiranje

Najbolj pomembno za vlagatelje v tem trenutku je njihova mentalna in psihološka stabilnost. Psihološki vzorec obnašanja vlagateljev, ki se na borzi ponavlja vedno znova in znova, kaže na to, da ljudje v rastočih trendih ne verjamejo, da se bodo kdaj končali. In obratno. Ko pride do slabih časov in padcev na borzi ne verjamejo, da se bodo stvari kdaj spremenile.

V resnici pa vemo, da se na borzi – ki deluje v ciklusih – vedno izmenjujeta tako rastoči kot tudi padajoči trend. Da po nekaj letih rasti lahko sledi kakšen padec. In seveda, da po padcih zadeve v nekem času tudi okrevajo nazaj. Investitorji morajo imeti to mentalno stabilnost, da ta trenutek vidijo, da smo v ciklu, ki bo ponujal nakupne priložnosti.

Za vašo mentalno stabilnost je vedno zelo dobro, da držite del sredstev v denarju, da lahko takšne priložnosti tudi izkoristite. Na splošno je primerna razpršitev vedno tista, ki vas pomirja. In če ste pomirjeni, lahko na trg pogledate povsem iz druge perspektive, kot nekdo drug, ki mora danes nujno »likvidirati« vse naložbe, za katere se je na primer zadolžil.

Noben borzni zlom ni do danes odnesel toliko premoženja kot neracionalne odločitve vlagateljev.

Pravi fokus vlagateljev mora biti trenutno povsem brez čustvenih reakcij in s treznim pogledam na situacijo. Le tako boste lahko videli ekstremne pocenitve določenih naložb in prave priložnosti, ki jih ponuja in jih bo še ponudila trenutna »krizna« situacija. 

Warren Buffet pravi: »Bodite prestrašeni, ko so ostali pohlepni, in bodite pohlepni, ko so ostali prestrašeni!«

Večina vlagateljev se vedno »preda« trenutni masovni borzni psihologiji, izkušeni investitorji pač ne. Naj vas v teh časih nikakor ne vodita pohlep ali strah, ko se odločate, kam investirati denar. Voditi vas mora povsem racionalen občutek in predvsem vaš fokus na dolgi rok. Kajti, statistično gledano so borze do danes vedno doživele streznitev po dolgotrajni rasti. In vedno do danes so se borzni tečaji – ko se je panika umirila ter so se stvari normalizirale – obrnili nazaj v rastoči trend.

Kako investirati v kriznih časih?

Statistika nam pravi, da borze padejo v povprečju na vsake 9 let za približno 20 odstotkov in potem, po nekem obdobju nadaljujejo v trend rasti. V trenutni situaciji smo mi do tega trenutka doživeli več kot 30-odstotno korekcijo borznih indeksov po svetu, kar se že kaže kot zelo lepa vstopna točka za dolgoročne investitorje.

Najboljši čas za investicijo bo takrat, ko bo na trgih doseženo dno. A tega večina ljudi žal ne more zadeti.

V krizi se strategije investiranja spreminjajo. Namreč, ker ne vemo, kdaj točno bo doseženo dno na borzi, se vlagateljem svetujejo predvsem postopni vstopi na trg. Vstopati je potrebno z razdeljenim zneskom na daljše časovno obdobje in zelo previdno. Namreč: slabe novice ter težave bodo borze kratkoročno še pocenile, dobre novice pa bodo borzi vrnile zalet in zeleno obarvane številke.

Vsekakor pa mora vsak posameznik danes poskrbeti za primerno razpršitev in se pripraviti na morebitne posledice vseh enormnih posegov na trg s strani centralnih bank. V situaciji, v kateri smo, je namreč razpršitev portfelja med naložbene razrede, ki bodo okrevali in nudili zaščito pred prihodnjimi tveganji, nujna.

Zgodovina dokazuje, da je bilo v takšnih časih treba fokus usmeriti predvsem v kapitalske naložbe (nepremičnine, delnice, določeni skladi, kriptovalute, plemenite kovine, surovine itn.), ki jih imamo namen držati dolgoročno. Kratkoročno pa je seveda priporočljivo okrepiti del denarnih naložb za izkoriščanje potencialnih priložnosti na trgu, zavedati pa se je treba tveganja denarnih naložb, gledano dolgoročno.

3 zlata pravila za investiranje

Ne glede na to, ali investirate v dobrih ali v slabih časih se je vredno držati 3 ključnih napotkov, ki jih morate storiti pred in med samim investiranjem – še posebej v teh časih.

1. Primerna razpršitev – v osnovi mora vsak investitor – glede na svoj cilj – imeti svoje naložbe razpršene med manj tvegane in bolj tvegane ter del vsekakor tudi na »varnem«.

2. Letno balansiranje – po preteku določenega obdobja, recimo eno leto, mora vsak investitor uravnotežiti svoj portfelj naložb – prodati »zmagovalce«, dokupiti »poražence« in razdeliti del donosov v varne naložbe.

3. Aktivno upravljanje s tveganji – pri vsaki investiciji morate imeti točno določen načrt, kaj storiti v primeru rasti in kaj storiti v primeru padca naložbe, ki ste si jo izbrali; tveganja je potrebno aktivno nadzirati najmanj 2-krat tedensko in si pomagati z »avtomatiko« – avtomatska prodajna naročila, opcijske pogodbe itn.

Usmerite pogled v trenutno situacijo skozi prizmo priložnosti, ki jih bo na trgu kar nekaj. V pri vrsti pa vam najprej želim predvsem, da ostanete zdravi. Le tako boste namreč lahko tudi investirali kot je treba!