Konec leta čas za postavljanje ciljev, začetek leta čas za doseganje ciljev

Ob prelomu leta in začetku novega obdobja si veliko ljudi na glas, še več pa vsaj potiho  postavlja cilje. Pravzaprav ne poznam osebe, ki jih časovni prelom leta ne bi vabil v postavljanje ciljev. Ker verjamem, da kot odgovorni lastnik, vodja, zaposleni, tudi sami spadate v to veliko skupino ljudi, je prav, da spet spregovorimo o doseganju ciljev. O postavljanju ciljev sem že pisal (Obrtnik podjetnik, januar 2018). Letos bom razmišljanje o ciljih nadaljeval  s sekundarnimi dobički, ki imajo tudi vpliv na naše doseganje ciljev.

Gola, tehnična definicija pojava bi bila, da je sekundarni dobiček kadar navidezno negativno ali problematično vedenje na nek način dejansko prinese pozitiven ali koristen končni rezultat. Kajenje, čeprav je škodljivo, lahko na primer pomaga človeku, da se sprosti ali se druži z določeno skupino ljudi. Sekundarna pridobitev povzroči, da se bo problematično ali nezaželeno vedenje nadaljevalo, običajno kljub naši želji, da vedenje spremenimo.

Človek kot  živ sistem razmišljanj, čustvovanj in vedenj, ves čas išče načine, kako zadovoljevati svoje potrebe, ki so v samem jedru naš motivacije (Obrtnik podjetnik, avgust in september 2018). Zato, da nagovarjamo in zadovoljujemo naše potrebe razvijemo določene strategije (miselni vzorci), ki jih navzven opazimo kot vedenja. V organizacijskem okolju temu rečemo aktivnosti ali po domače delo, ki ga ovrednotimo kot dobro delo, kadar oseba počne stvari v smeri doseganja cilja, ali slabo, kadar oseba počne stvari, ki ne vodijo proti cilju. Na primer, vodja, ki daje jasna in specifična navodila je običajno prepoznan kot dober vodja (ve kaj dela), vodja, ki daje površna, pomanjkljiva in nasprotujoča navodila pa je prepoznan kot slab vodja. V resnici gre le za eno izmed vedenj vodje, a ljudje zelo pogosto in (pre)hitro naredijo zaključke dober/slab le na podlagi omejenega števila informacij-vedenj.

Vedenj, ki jih izražamo navzven, je nešteto in jih nobena znanost do sedaj še ni preštela. Tako poznamo vedenja kot so npr. umivanje zob, način jutranjega vstajanja (mar ni zanimivo, da se nekateri prebudijo na mah in so takoj funkcionalni, drugi pa se prebujajo bistveno daaaaalj časa in rabijo več spodbud, da na polno funkcionirajo), kako vozimo avto, se odzivamo na čakanje, prihajanje na delo, kako je urejeno delovno okolje, nered, red, natančnost ali zamujanje, celo postavljanje ciljev bi lahko umestili med vedenja.   

Vse aktivnosti, ki jih v življenju ljudje počnemo, ne vodijo v doseganje ciljev. Še več, mnogo teh vedenj nam v resnici cilje sabotira oziroma povzroči, da čas porabljamo nefunkcionalno, kar nas od cilja oddaljuje. Hkrati pa se moramo zavedati, da nefunkcionalna vedenja niso brez veze, temveč pora tako služijo zadovoljevanju nekih potreb. Poglejmo na primer za nekatere povsem neprimerno, torej nefunkcionalno vedenje, kot je ležanje na kavču. Na prvi pogled ni neke strašne koristi od ležanja na kavču. Z razumevanjem človeških potreb pa lahko prepoznamo, da gre lahko za počitek, ki je ena izmed potreb človeka, kar bi bilo v redu. Lahko pa gre tudi za pasivnost, adaptacijo, v ozadju katere je lahko nemoč, da prevzamemo nadzor nad svojim življenjem, da se učimo, razvijamo, rastemo in se spravimo iz neprijetnih doživljanj. Posledica je še večja nemoč, obup, tesnoba, kar so vse (negativni) dražljaji, ki jih zaznamo kot občutke. Tudi dražljaji so del, celo zelo pomemben del naših potreb. Kakorkoli obrnemo, se v ozadju naših vedenj, kot gonilo motivacije pojavljajo potrebe. Zato sekundarni dobički, čeprav na prvi vtis negativni, tudi zadovoljujejo naše potrebe.

Običajno je bistvo postavljanja ciljev, da se odrečemu nekemu vedenju in ga zamenjamo z novim, bolj funkcionalnim vedenjem. Ali celo, da ne bomo ničesar zamenjali, le dodali nov cilj in bo. V strategiji cilja se sliši preprosto, zakomplicira pa se, ko pride trenutek za izvajanje novega vedenja.

Ena plat problema je, ker nenadoma ugotovimo, da nimamo časa za »nekaj« novega. Naš urnik je vendar popolnoma zaseden in pojavi se dilema, kateri utečeni stvari se bomo odrekli, kar še dodatno oteži doseganje cilja. Odreči se sekundarnim dobičkom bi bilo, kot da se odrečemo našim lastnim potrebam. Razumsko se sicer sliši zelo fino in preprosto, a vedno ni tako. Med odločanjem med tekom ali ležanjem na kavču se v resnici dogaja proces odločanje med zadovoljevanjem dveh ali celo več potreb. Zdravje v prihodnosti (tek) ali počitek (ležanje na kavču) zdaj?

Pojavi se tudi problem s strukturami, ki so tudi del naših psiholoških potreb. Vedenja, ki jih pogosto izvajamo postanejo del naših nezavednih struktur, ki jim pravimo navade. To pomeni, da za izvajanje navad telo porabi zelo malo energije. Vedenja, ki jih komaj začenjamo izvajati ali so kot cilji šele v pripravi, pa telo še ne zna izvajati in za učenje bomo potrebovali čas in energijo. In ker je porabljanje energije za telo naporno, želi obdržati stare, obstoječe navade. Kot del zaščite obstoječih navad se takrat pojavijo izgovori. Rečemo si: »Saj bom jutri. Zdaj so prazniki, bom še užival. Nima smisla, tako ali tako mi ne bo uspelo. Ne da se, in podobno. Za povrhu je pa danes še dober film na sporedu, ki ga ne smem zamuditi, bom že jutri začel.«

Bolj primeren način je, da se ob postavljanjem ciljev zavedamo potreb v ozadju sekundarnih dobičkov in jih tudi v novem cilju zadovoljimo. Ker je motiv sekundarnih dobičkov vzdrževanje problema, je prav, da se ga lotimo na učinkovit način. Pri postavljanju in še bolj, pri doseganju ciljev priporočam uporabo kontrolnih vprašanj, ki nam pomagajo prepoznati in zadovoljiti potrebe, ki so kot prednosti v ozadju starega stanja.

Vprašanja za preverjanje sekundarnih dobičkov

Poglejmo dva načina uporabe preverjanja sekundarnih dobičkov, v zasebnem (ležanje na kavču-tek) in organizacijskem okolju (obstoječa proizvodnja-nova hala).

Staro stanje:Ležanje na kavču, Cilj: Tek

Koristi pri trenutni situaciji? Počitek, gledanje vsebin na TV, učenje novih stvari, mir po napornem dnevu, čas zase.

Kaj od tega želim obdržati? Učenje in čas zase.

Kako to lahko prenesem v nov cilj? Ko tečem poslušam stvari, ki me zanimajo (audio posnetki) in se učim, počitek in mir zase sledi po teku, zvečer, pol ure kasneje v posteljo.

Staro stanje: Obstoječa proizvodnja, Cilj: nova hala

Kaj je dobrega pri trenutni situaciji? Več časa imam za družino, čas za hobije, manj finančnih skrbi, poznavanje in obvladovanje dela zaposlenih, dobri odnosi, ni skrbi z iskanjem novih sodelavcev.

Kaj od tega želim obdržati? Čas z družino in za hobije, dobri odnosi.

Kako lahko to prenesem v nov cilj? Zaposlim vodjo na novi lokaciji, ki bo skrbel za poslovanje in bo znal in zmogel vzpostaviti in vzdrževati dobre odnose. Na ta način bom še vedno imel enako ali dovolj časa za družino in hobije.

Primera sta za potrebe razlage preprosta in predvsem pri organizacijskem bi lahko koristi sekundarnih dobičkov raziskali mnogo bolj podrobno in poglobljeno. Večji in bolj kompleksen kot je cilj, večji (običajno) vpliv ima na naše življenje, tako pozitiven kot tudi potencialno negativen.

V organizacijskem okolju vodje ne postavljajo ciljev vedno le sebi, temveč tudi drugim sodelavcem, kdaj celi organizaciji. Mogoče, upam, da boste bralci, s pomočjo današnjega razmišljanja spoznali, da se takrat, ko postavljate ciljem drugim, srečate ne samo s svojimi potrebami in koristmi trenutnih stanj temveč tudi s tistimi od zaposlenih. Eden izmed razlogov, zakaj je zaposlenim težje sprejeti cilje vodstva, je v tem, da (še) niso pripravljeni, da se odrečejo svojim sekundarnim dobičkom. Dober vodja se zaveda in razume pomen odnosov v podjetju. Dobri odnosi niso le floskula, beseda v množici ne čisto zares mišljenih popularnih besed, temveč ključ do poznavanja potreb ljudi. Potrebe so zelo oseben in zaseben del posameznika, zato potreb ne zaupamo komurkoli, temveč le tistim ljudem, ki jim zaupamo. In zaupamo tistim ljudem, ob katerih se počutimo odnosno izpolnjene. Le s poznavanjem potreb pa lahko dober vodja razume sekundarne dobičke zaposlenih in koristi starih stanj prenese v nov cilj. Brez tega, zaposleni nikoli zares ne bodo sprejeli ciljev podjetja. To prinese manjšo motivacijo in začetek težav na poti do doseganja cilja.

Sekundarni dobički so še en delček v mozaiku ciljno usmerjenega delovanja in vodenja. Kompleksnost ciljev in lahkotnost, s katerimi se jih ljudje lotevajo, me vedno znova fascinira. To, da toliko ljudem spodleti, ni naključje, je običajno le posledica nepoznavanja procesov, ki so v ozadju. Z razumevanjem in upoštevanjem sekundarnih dobičkov lahko bistveno zmanjšamo morebitne notranje prepreke, ki nam lahko otežijo ali celo zrušijo cilj. In namen ciljev je, da jih dosežemo, mar ni res?

Želim vam veliko doseženih ciljev v letošnjem letu in v vseh naslednjih obdobjih. Nenazadnje je tudi postavljanje in doseganje ciljev le vedenje. Ko se enkrat naučimo biti uspešni pri tem, bomo znali in zmogli dosegati vse cilje, ki si jih zastavimo.