Prehitre odločitve iz strahu običajno niso dobre

Strah kot primarno čustvo vsakega posameznika ni nujno naš sovražnik, če se z njim soočimo in spoznamo, od kod izvira. Če se ne ujamemo v zanko potenciranja nevarnosti tako na poslovni kot osebni ravni in nezaupanja v lastne sposobnosti, nas lahko vodi v premišljene dolgoročne rešitve.

Posel smo ljudje

Nastala preizkušnja soočenja s pandemijo koronavirusa in po vsej verjetnosti nove gospodarske krize, ki trka tudi na vrata obrtnikov in podjetnikov, prinaša veliko negotovosti, strahu in zaskrbljenosti. Kako prebroditi krizne čase izpada dohodka, prekinjenih dobavnih verig, ohranitve delovnih mest, likvidnosti in zadostnih naročil po končanih ukrepih zaradi zajezitve širjenja virusa, so vprašanja, ki mučijo vsakogar izmed nas.

Vsak obrtnik in podjetnik najbolje pozna svojo situacijo, specifiko in nevarnost trenutnih razmer, zagotovo pa je skupni imenovalec breme plač in prispevkov, stroški čakanja na delo in vsi ostali fiksni stroški, ki tečejo dalje in lahko ogrozijo ne samo likvidnost, ampak tudi obstoj poslovnega subjekta. Ali bodo ukrepi vlade pravočasni in zadostni, pa tudi pravično razporejeni, bo pokazal čas.

Tudi v preteklosti smo se obrtniki in podjetniki že soočali s krizami, nenadnimi spremembami tržnih razmer in pogosto neživljenjsko zakonodajo in se naučili, da nam pravzaprav v največji meri ostane zaupanje vase in v svoje odločitve. Morda pa je sedanja situacija prinesla na plano še en pomemben vidik – pomembnost povezovanja, ohranjanja dobrih poslovnih stikov, zaupanja in iskrene komunikacije med vsemu udeleženci pri poslovanju. Kako pomembni so dobri in zanesljivi odnosi z dobavitelji, redna plačila, prilagodljivost in razumevanje stalnih naročnikov, medsebojno povezovanje podjetnikov in skupno iskanje izhodov iz krize. Neprecenljiva je izmenjava izkušenj, znanja in včasih samo iskren pogovor s poslovnimi partnerji, kooperanti in tudi konkurenti.

Prehitre poslovne odločitve iz primeža strahu običajno niso dobre, potreben je razmislek na dolgi rok. Morda si je potrebno vzeti čas za strateški premik izven običajnih okvirjev razmišljanja. Poskrbeti za izterjavo morebitnih dolgov, novih virov financiranja za zagotavljanje likvidnosti, premislek o kadrovski politiki na daljši rok, morebitnih novih produktih in storitvah, vedno večji selitvi poslovanja na spletne kanale. Poslovno in družbeno okolje ne bo ostalo enako.

Zaposleni potrebujejo jasno in neposredno komunikacijo

Strah pred preživetjem ne hromi samo naša podjetja, ampak tudi zaposlene. Ohranitev delovnih mest in zagotavljanje rednih izplačil plač z visoko stopnjo prispevkov, ki bi jih morala vlada v času trajanja čakanja na delo odpisati, so veliko breme in odgovornost. Težko je preživeti brez prihodkov na ravni podjetja, ravno tako z minimalnimi prejemki na ravni posameznika.

Situacija se spreminja iz dneva v dan, nepredvidljiva prihodnost je pred nami, zato je toliko bolj potrebno stabilno vodenje, transparentne informacije, jasna navodila in neposredna komunikacija z zaposlenimi. Korektni odnosi z obeh strani, pripravljenost na medsebojno sodelovanje in prilaganje z mislijo na dolgoročno ohranitev dela je nujna, da se po končani krizi ne znajdemo v navalu zapiranja poslovnih subjektov in množične brezposelnosti. Na ta način bomo izgubili vsi.

Skrb za telesno in duševno zdravje je vedno večji izziv

Negotovost, strah, izguba varnosti, tesnoba, jeza in obup na krilih populizma, medijev in poplave nepreverjenih informacij lahko hitro postanejo naš vsakdan. Že pred pandemijo je bila tesnoba  spremljevalka marsikaterega podjetnika, z zaskrbljujočim tempom se seli na otroke in mladostnike. V času pandemije pa tudi na osamljene in prestrašene starostnike in zaskrbljene posameznike, ne samo v zdravstvenem, ampak tudi ekonomskem smislu.

Zdaj je pravi čas za ukrepanje. Strah hromi telo in imunski sistem, onemogoča preusmeritev pozornosti v kakovostno opravljeno delo. Zato je smiselno usmerjati vse svoje napore v ohranitev pozitivne naravnanosti, poguma, morda tudi zaupanja, če izgubljamo občutek kontrole in lastnih  sposobnosti. V podjetništvu je vsekakor potrebno planiranje vnaprej, morda pa je v tem trenutku v izogib takšnim težavam potrebno osredotočanje le na trenutno delo in nujne zadolžitve s čim manj negativnega predvidevanja razvoja dogodkov. Odgovorno, a ne panično.  Včasih lahko malo manj zahtevamo od sebe, se poglobimo vase in ne bežimo pred srečanjem s samim sabo.

Vsaj kak trenutek je potrebno početi tisto, kar nas veseli, sprošča, umirja, razveseljuje. Telesna aktivnost, sproščanje, dihalne vaje, sprehodi v naravi, delo na vrtu, kakovosten spanec in medsebojni pogovori, četudi na daljavo.

Če pa se stanje ne umiri, si je treba to priznati, pravočasno poiskati pomoč, se soočiti s svojimi strahovi, sprejeti samega sebe  in se brez sramu pokazati  svetu. Sama sem to storila v svoji knjigi z naslovom Skodelica življenja, ki sem jo dopolnila z lastnimi ilustracijami. Kot mama treh sinov in direktorica družinskega gradbenega podjetja sem se soočila s tesnobo in poskusila svojo največjo preizkušnjo preobraziti v priložnost za osebno rast in umetniško ustvarjanje. Začutila sem globok klic po ozaveščanju ljudi o pravočasnem ukrepanju, družbenem sprejemanju takšnih težav in pomoči ljudem s podobnimi težavami. Več o njej si lahko preberete in jo naročite na spletni strani www.tatjanagrca.si.

Človek je kot skodelica. Vanjo zliva vse svoje življenje, a če vsebine vsake toliko časa ali sproti ne odlije, je skodelica enkrat polna. Takrat je potrebna samo ena dodatna kapljica in vsebina gre čez rob. Nazaj pa jo je zelo težko spraviti.