Tudi v gradbeništvu primanjkuje kadrov

Gradbinci so na okrogli mizi ugotovili, da se kljub rekordno nizki brezposelnosti še vedno soočajo s pomanjkanjem kadra, tudi vajencev ni, dodatne težave pa gradbincem povzročajo še predolgi postopki pridobivanja delovnih dovoljenj za tuje delavce. Poleg številnih zelo uporabnih strokovnih delavnic in predavanj so ob dogodku pripravili tudi strokovni sejem, izostalo pa ni niti prijetno strokovno druženje in vrhunec s podelitvijo novih Znakov odličnosti v gradbeništvu.

Na svojem rednem letnem strokovnem srečanju so se tako srečali člani strokovnih sekcij gradbincev, slikopleskarjev, fasaderjev in črkoslikarjev, kleparjev in krovcev ter inštalaterjev-energetikov, torej vsi, ki se znotraj OZS ukvarjajo z gradnjo objektov. Na dvodnevnem strokovnem srečanju so lahko poslušali številna poslovna in strokovna predavanja izbranih avtorjev iz gradbene, poslovne in pravne stroke.

Čas med predavanji so lahko udeleženci izkoristili za medsebojno druženje in povezovanje ali pa so obiskali razstavne prostore svojih dobaviteljev, ki so s svojimi novostmi tudi letos pomembno prispevali pri izvedbi dogodka. Generalni pokrovitelj letošnjega strokovnega srečanja je bilo podjetje Autocommerce d.o.o. Ljubljana, ki je zbranim predstavilo osebna in gospodarska vozila Mercedes-Benz.

S skupnim srečanjem različnih strok, uspešnim sodelovanjem z industrijo in strokovnjaki iz različnih podpornih okolji so zbrani zelo učinkovito zaokrožili obsežno temo gradbeništva, ki je hkrati tudi ena naših najpomembnejših gospodarskih panog.

Pomanjkanje kadra - uvodna okrogla miza

Osrednji dogodek srečanja je bila uvodna okrogla miza z naslovom Kako skrajšati postopke pridobitve delovnih dovoljenj in preprečevanje izkoriščanja delovnih dovoljenj.

Pomanjkanje delovne sile in premajhen vpis mladih v gradbene programe je zaskrbljujoč. Vpis v prve letnike srednješolskih gradbenih programov strmo upada. Pred šestimi leti je bilo v te programe vpisanih 610 dijakov, v letošnjem šolskem letu pa le 173. To je kar 70 odstotkov manj. »V treh letih se je izdaja delovnih dovoljenj za delavce iz BIH in Srbije sicer potrojila, a se tudi ta bazen počasi prazni. S pomanjkanjem kadra pa se soočajo tudi v ostalih panogah. Mladi delavci iz številnih slovenskih regij dnevno migrirajo v sosednje države. Potrebujemo spodbude za mlade, da bodo ostali v Sloveniji,« je na okrogli mizi poudaril Branko Meh, predsednik OZS, ki ne razume, da tisti, ki lahko delajo, raje živijo od socialne pomoči, država pa to dopušča. Kljub ponovni uvedbi vajeništva in razpisu vajencev za zidarja in kleparja krovca, ni vpisanega niti enega vajenca. Meh je prepričan, da imajo pomembno vlogo pri izbiri poklicev tudi starši, ki lahko vplivajo na odločitve svojih otrok.

Konec leta 2019 je bilo registriranih brezposelnih v gradbeništvu 4.547 delavcev. Govorci so se spraševali, ali so res vsi na zavodu nezaposljivi. Zoran Simčič, predsednik Sekcije gradbincev pri OZS, zaposluje 12 delavcev in vsi so Slovenci. »Plače bi morale biti dostojanstvene. Naše plače v Novi Gorici so primerljive s sosednjo Italijo. Če želiš dobiti delavca, ga moraš dobro plačati in mu seveda omogočiti dobre delovne pogoje. Če želimo imeti red na tem področju, pa potrebujemo paritetni sklad po vzoru sosednjih držav,« je poudaril Simčič, ki je prepričan, da bi tudi starši svoje otroke raje usmerili v gradbene poklice, če bi imeli to področje bolje urejeno.

Tilen Božič, državni sekretar na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti RS, meni, da ima delo v gradbeništvu ekstremno nihalnost. »Pred petimi leti smo imeli zaposlenih 50 tisoč tujcev, zdaj jih imamo 100 tisoč, kar predstavlja 11 odstotkov delovno aktivnih oseb,« meni in dodaja, da so sporazumi med državami dobri, ker s tem odrežejo posrednike: »Ljudem se iz prve roke pove, kako je delati v Sloveniji in tudi mi vidimo ali so primerni. Po zadnjih raziskavah smo ugotovili, da je polovica uvoženega kadra neprimernega, če prihajajo iz držav, s katerimi nimamo sporazuma.« Božič je tudi povedal, da se za nov sporazum glede zaposlovanja dogovarjajo še z Ukrajino. Glede paritetnih skladov pa državni sekretar meni, da je to dobro, saj delodajalcem ne bi bilo treba vplačevati še v tuje paritetne sklade. »Lahko bi ga naredili, a za manj kot 50 milijonov evrov vložka države tega sklada ni mogoče imeti,« ocenjuje in se strinja z OZS, da je nujno potrebno spremeniti člen v zakonu o zaposlovanju tujcev, ki sedaj določa večletno prepoved zaposlovanja tujcev, če delodajalec zamudi pri plačilu regresa ali plače.

Gradbinec Saško Taks, Graplas d.o.o., pa zaposluje večinoma tujce. »Nedopustno je, da potrebuješ šest dokumentov, ki jih priložiš k vlogi za pridobitev delovnega dovoljenja. In po treh mesecih šele dobiš delovno dovoljenje. Za enega delavca iz Makedonije sem čakal na delovno dovoljenje celo eno leto. Na upravnih enotah bi moralo biti usposobljenih več delavcev. Tudi mi obrtniki ne prekinemo dela, če gremo na dopust,« je prepričan Taks. Gradbeništvo je izrazito sezonske narave, zato bi morali delovna dovoljenja dobiti takoj.

»Če je vloga popolna, tečejo postopki kar hitro, sicer se jih dopolnjuje. Pri tujcih so določene omejitve, tudi zaradi varnostnih razlogov. Ko pri delavcih s Kosova preverimo izobrazbo, dobimo pogosto odgovor, da so diplome ponarejene,« pa na očitke o predolgih postopkih odgovarja Miho Šepec, predstavnik Zavoda RS za zaposlovanje, ki priznava, da je bilo nekoč lažje zaposliti delavce v gradbeništvu. »Delovni pogoji so težji, zato slovenski iskalci zaposlitve niso pripravljeni sprejeti dela. 70 tisoč je brezposelnih, več kot polovica je žensk. Osebe so večinoma starejše od 55 let. Takšne težko zaposliš v gradbeništvu,« še meni Šepec.

Urša Židan z Ministrstva za notranje zadeve je dejala, da podpirajo želje podjetij: »Treba je stremeti k enotnim dovoljenjem za bivanje. Problem je v neustreznem številu uradnikov in slabi informacijski podpori. Vlada bi morala to podpreti z reorganizacijo in dodatnim financiranjem upravnih enot.«

Tudi Milena Vranetič iz podjetja Mapri Proasfalt se je strinjala, da so postopki na upravnih enotah predolgi: »Preveč je obvestil in papirologije, zato se mnogi delodajalci ne znajdejo. Dokumentacijo je po mojih izkušnjah bolje urejati na sedežu manjše upravne enote, saj se tako izogneš dolgotrajnim postopkom na upravnih enotah.«

Številna strokovna predavanja

Po prvem odmoru sta okrogli mizi dopoldan sledili še dve aktualni predavanji. Bolj poslovno temo Prenehanje veljavnosti kolektivne pogodbe za obrt in podjetništvo ali zakaj je potrebno v podjetjih sprejeti pravilnik o delovnih razmerjih je podrobno obdelala mag. Nina Scortegagna Kavčnik, vodja pravne službe OZS, ki je udeležencem zagotovila tudi vzorec pravilnika o delovnih razmerjih. V dopoldanskem delu pa je sledilo še zadnje izrazito strokovno predavanje na temo Kaj izvajalcem prinašajo predvidene spremembe Gradbenega zakona, kjer je Aleksandra Velkovrh, gradbena inšpektorica višja svetnica na Inšpektoratu RS za okolje in prostor, izpostavila najbolj pereče teme, predavanje pa zaključila s sproščeno gradbeniško razpravo z udeleženci, med katero so razčistili številna strokovna vprašanja.

V popoldanskem delu prvega dneva srečanja so se udeleženci ločili po sekcijah in nadaljevali vsak s svojimi strokovnimi predavanji, spremljevalke pa so se ločeno posvetile temam obvladovanja stresa in medčloveških odnosov, s katerimi bodo lahko pripomogle k bolj sproščenemu delu v podjetjih.

Vrhunec družabnega dela srečanja je potekal zvečer s slavnostno večerjo, plesom in prijetnim stanovskim druženjem vseh udeležencev, zbrane so uvodoma pozdravili Zoran Simčič, predsednik sekcije gradbincev in član upravnega odbora OZS, Andrej Papež, predsednik sekcije instalaterjev-energetikov, Matjaž Majdič, predsednik sekcije slikopleskarjev, fasaderjev in črkoslikarjev ter Rudi Rudnik, predsednik sekcije kleparjev in krovcev. Kot osrednji dogodek večera so zbrani gradbinci pospremili še slavnostno podelitev zlatih Znakov odličnosti v gradbeništvu 2020, ki jih OZS podeljuje gradbenim podjetjem za njihovo poslovno in strokovno odličnost.

Drugi dan srečanja so udeleženci lahko spoznali še Nepovratna sredstva EKO sklada, ki jih je predstavila mag. Mojca Vendramin, direktorica EKO sklada, sledilo je predavanje Pogodbe v gradbeništvu in uporaba posebnih gradbenih uzanc z odvetnico Mojco Furlan, ki tudi prihaja iz gradbenih vrst, za konec pa so sodelovali še na delavnici Zunanji videz, bonton in javno nastopanje, ki jo je v prijetnem sproščenem vzdušju izvedel bontonolog Saša Županek.

Sodelujoči so s tem sklenili še eno zelo uspešno, dobro obiskano in vsebinsko izredno pestro veliko strokovno srečanje gradbenikov naše stanovske organizacije.