Delodajalci in stroka enotni – narediti moramo vse, da do izbruhov Covid-19 ne pride

Ob zaključku poletnih dopustov in vračanju zaposlenih na svoja delovna mesta so predstavniki delodajalcev, NIJZ, ministrstva za zdravje in epidemiologi na skupni novinarski konferenci predstavili ukrepe za preprečevanje širjenja Covid-19 v delovnem okolju. Stroka in delodajalci so enotni, da je treba s preventivnimi ukrepi poskrbeti za to, da do izbruhov virusa v delovnih okoljih ne pride.

Med osrednjimi govorci novinarske konference je bil tudi Branko Meh, predsednik OZS, ki je poudaril pomen zaščitnih ukrepov. »Tako delodajalci kot delavci moramo spoštovati priporočila stroke, se ustrezno zaščititi in se vesti odgovorno. Slovensko gospodarstvo si enostavno ne more privoščiti ponovnega zaprtja, saj bi to pomenilo katastrofo. Narediti moramo vse, da do izbruhov virusa v naših podjetjih ne pride,« je med drugim poudaril Meh in obenem pozdravil podaljšanje ukrepa čakanja na delo. »Če zapremo obratovalnice in podjetja pa ne bo več čakanja na delo, ampak se bodo vsi ti delavci znašli na zavodu za zaposlovanje,« je še dodal.

Meh je opozoril tudi na stališče sekcije za gostinstvo in turizem pri OZS, namreč, da bi morala država plačati zaposlenim nek dodatek za nošenje obvezne zaščitne opreme. Po mnenju sekcije je denimo nošenje mask za natakarje dodatna obremenitev, zato pričakujejo neko nadomestilo.

V Sloveniji je zaposlenih več kot 800.000 ljudi, ki v delovnih okoljih preživijo vsaj osem ur, zato lahko pri njih do okužbe pride še lažje kot sicer. Bliža se tudi zima, ki prenos okužb še pospeši, je danes opozorila predstojnica kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana Metoda Dodič Fikfak.

Študije po prvem valu epidemije so po besedah Dodič Fikfakove pokazale, da so prizadeti predvsem proizvodnja, industrija gradbeništva in trgovine. Pri tem do okužb prihaja tudi preko predmeta, ki ga obdeluje več delavcev. Pokazale so tudi, da več kot 10 odstotkov delavcev, ki so se po prvem valu vrnili na delo, trpi za posttravmatsko stresno motnjo, ki pa se ni pojavila tam, kjer so imeli dobro organizirano preventivo in kjer so pri tem sodelovati tudi delavci. Zato je po njenem pomembno, da v podjetjih poskrbijo za primerne preventivne ukrepe, kot tudi, da pri njih sodelujejo delavci, ki morajo tudi razumeti, kako se morajo obnašati.

Državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Tina Bregant pa je poudarila, da mora ena glavnih prioritet postati ta, da ne hodimo v službo bolni. Direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje Milan Krek je ob tem poudaril, da so preventivni ukrepi, kot je nošenje zaščitne maske, ohranjanje razdalje in razkuževanje rok, tako v gospodarstvu kot tudi v vsakdanjem življenju »naša nova realnost. Brez tega ni mogoče gnati gospodarstva naprej in zmanjšati škode,« je opomnil.

Državna sekretarka na ministrstvu za delo Mateja Ribič pa je izpostavila, da morajo delodajalci skupaj s strokovnjaki medicine dela in varnosti pri delu revidirajo hišne ocene tveganja in vključiti tudi novi koronavirus. »Treba je določiti ukrepe, ki preprečujejo širjenje okužbe, in omogočajo, da bi se delavci na delovnem mestu počutili varne,« je dejala Ribičeva.

Zaradi epidemije je v zadnjih mesecih bruto domači proizvod v Sloveniji padel za tretjino, a to po besedah direktorice GZS Sonje Šmuc ni nič posebnega, saj je tako povsod v Evropi. Za letos GZS pričakuje od 10- do 15-odstotni padec prodaje, kar pa je nekoliko manj kot so pričakovali.