OZS predlaga dopolnila k PKP4

»PKP4 v prvi vrsti prinaša ukrepe za reševanje delovnih mest. Vendar če bodo šla podjetja v stečaj, tudi čakanje na delo ne pride v poštev, saj bodo zaposleni izgubili delovna mesta. Prioritetno moramo torej rešiti likvidnost podjetij, ki je še vedno slaba,« ob tem poudarja predsednik Branko Meh.

Predlogi OZS v PKP4 za omilitev posledic epidemije na gospodarstvo

V OZS smo na Vlado RS naslovili 15 predlogov in apelirali, naj jih vključi v PKP4. Naše predloge predstavljamo v nadaljevanju.   

1. Popravek PKP2 z namenom zagotavljanja likvidnosti podjetij ter dodatna sredstva za programe SPS, SID, RRS, EKO-Sklad (vavčerji, krediti in garancije)

Predlagamo, da se garancija v poroštveni shemi iz 80 % zviša na 100 % in na 25 % prometa ter 2-kratnik plač. Tudi izplačilo regresa bo zaradi likvidnostnih težav velik problem za mnoge obrtnike in podjetnike. Zato predlagamo, da se omogoči izplačilo regresa za leto 2020 do konca leta, in sicer pod enakimi pogoji kot to velja za izplačilo regresa do konca junija 2020.

2. Možnost kombinacije subvencioniranega čakanja na delo doma in skrajšanega delovnega časa do konca leta 2020 in zagotovitev temeljnega dohodka za samozaposlene

Predlagamo podaljšanje ukrepov do konca leta 2020. Kombinacija čakanja na delo doma z ukrepom skrajšanega delovnega časa pa bi omogočila delodajalcem, da ohranijo delovna mesta in postopoma preidejo v normalno poslovanje. Samozaposlenim (nosilcem s.p.-ja in družbenikom-poslovodnim osebam), ki jim prihodki od poslovanja drastično padejo, pa naj se še naprej zagotovi temeljni dohodek in plačilo prispevkov s strani države.

3. Subvencioniranje skrajšanega delovnega časa

Predlagamo mesečno izravnavo ur in ne tedensko, kar bi omogočilo več fleksibilnosti pri uporabi tega ukrepa.

4. Znižanje stopnje DDV za posamezne dejavnosti ali uvedba panožnih pavšalov

V gostinstvu predlagamo znižanje stopnje DDV na 7 % za gostinske storitve prehrane, brezalkoholne pijače, vino in pivo (razen za alkoholne pijače z več kot 15 volumenskim % alkohola). Tudi v Avstriji (na 10 %), Nemčiji (na 7%) in v drugih državah uvajajo za gostinstvo nižje stopnje DDV. Za kozmetično in pedikersko dejavnost, dejavnosti za nego telesa, pralnice in kemične čistilnice, šivanje po meri, proizvodnjo obutve, fotografsko dejavnost, DUO pa predlagamo znižano stopnjo DDV na 9,5 %.

5. Finančne spodbude oz. povračilo škode tistim, ki so imeli prepoved dela v času epidemije

Podjetjem, ki z odlokom niso smela poslovati v času epidemije Covid-19, je potrebno zagotoviti povračilo škode oz. finančne spodbude (avtobusni prevozniki in ostali). Rešiti je treba tudi problem najemnin, kar smo v OZS predlagali že pri sprejemanju prvih treh paketov. Podjetja, ki imajo v najemu poslovne prostore v zasebni lasti, so namreč v neenakopravnem položaju s tistimi, ki imajo poslovne prostore v državni ali občinski lasti. Slednji so najemnin oproščeni.

6. Poseg v upokojevanje  

V času krčenja BDP in vse večjega števila brezposelnih naj se uvede soglasje delodajalca za ohranitev v zaposlitvi, ko delavec izpolni upokojitvene pogoje, predlagamo pa tudi preoblikovanje zaščitenih kategorij zaposlenih ter zmanjšanje pravic starejšim delavcem.

Ta ukrep predlagamo za čas, ko je masa brezposelnih velika. Uvede naj se varovalka, da mora zaposleni, ki izpolni pogoje za upokojitev, pridobiti soglasje delodajalca, če želi ostati v delovnem razmerju.

Da bodo starejši delavci, ki vztrajajo v delovnem razmerju tudi po izpolnitvi pogojev, privlačni za delodajalce, predlagamo, da se jim zniža oziroma ukine nekatere pravice, ki pripadajo le starejšim (zaščitena kategorija glede odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, prepoved opravljanja nadurnega dela, več letnega dopusta, ipd.). 

7. Država naj pospeši investicije in javno naročanje, ki spodbuja domače ponudnike

Pospeševanje investicij zlasti na področju obnove državnih objektov, šol, gradbenih projektov in umeščanja v prostor (logistika). Pri poslih naj imajo prednost domači obrtniki in podjetniki.

8. Pomoč pri prestrukturiranju, novih prodajnih modelih in poteh, digitalizaciji

Predlagamo sofinaciranje izobraževanj, svetovanj in kritje stroškov novih modelov delovanja itd. Finančne spodbude naj se zagotovijo prek SPS, SPIRIT ali ZRSZ.

9. Skrajšanje financiranja bolniškega nadomestila v breme delodajalca iz 30 delovnih dni na 20 koledarskih dni in prvi dan v breme delavca

Ta čas je bistveno predolg, zato predlagamo, da se skrajša na največ 20 koledarskih dni ter uvede t.i. en »čakalni dan«, ko bolniški stalež bremeni zavarovanca samega.

10. Sprememba financiranja dolgotrajnega bolniškega staleža

Predlagamo, da Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije izplača denarno nadomestilo, ki gre v breme zavoda, neposredno zavarovancu.

11. Ureditev regresnih zahtevkov za nesreče pri delu ter uvedba limita za hudo malomarnost

OZS že več let opozarja na potrebo po drugačni ureditvi povračila škode delodajalcev v primeru nesreče pri delu Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Odškodninska odgovornost delodajalcev pa mora biti omejena, če je škodni dogodek posledica hude malomarnosti.

12. DDV po plačani realizaciji

Predlagamo preoblikovanje sedanjega modela v bolj uporabnega, s ciljem izboljšanja likvidnosti malih podjetij. Glede spremembe vračila DDV pri stečajih pa predlagamo, da je vračilo tudi prej kot se zaključi stečaj, saj ti zdaj trajajo celo 7 let in več.

13. Vzpostavitev sklada za investicije

Predlagamo ustanovitev posebnega sklada, kjer bi se namensko zbiralo sredstva za financiranje investicij.

14. Vzpostavitev sklada za odpravnine in paritetnega sklada za gradbeništvo

Da bi dosegli večjo fleksibilnost trga delovne sile in spodbudili zaposlovanje pri malih delodajalcih, predvsem za nedoločen čas, je potrebno ustanoviti poseben sklad za odpravnine delavcem, s čimer bi delodajalce razbremenili izplačil odpravnin v primerih odpovedi pogodbe o zaposlitvi. V sklad za odpravnine bi prispevali sredstva vsi socialni partnerji (delodajalci, delavci in država), pri čemer bi predvsem država morala zagotoviti zagonska sredstva že ob ustanovitvi sklada, da bi ta lahko opravljal svojo funkcijo že od svoje ustanovitve dalje.

Poleg tega predlagamo, da tudi Slovenija uvede paritetni sklad za gradbeništvo, kot so ti skladi v pri­merljivih državah EU. Vzpostaviti je potrebno zakonske osnove za ustanovitev paritetnega sklada za gradbeništvo, ki bo enakovreden tovrstnim skladom v sosednjih evropskih državah in doseči meddržavno priznavanje teh skladov. Na podlagi tega bodo slovenski izvajalci del ob vstopu na trge teh držav v bolj enakopravnem položaju, saj jim ne bo potrebno plačevati v njihove sklade. Bistveno korist bo ob ustrezni organiziranosti tovrstnega sistema, imela tudi država oziroma njene inštitucije, saj je znano, da se iz paritetnih skladov delodajalcem in delavcem povrne dobra polovica vplačanih sredstev, ostalo pa so stroški poslovanja in dajatve.

15. Odprava administrativnih ovir

Predlagamo, da se država aktivneje usmeri v odpravo administrativnih ovir, denimo glede omrežnin, čezmejnega izvajanja storitev ipd.