Posvet lesarjev: Potrebujemo izdelke z visoko dodano vrednostjo

Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije je danes skupaj z direktoratom za lesarstvo Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo in SPIRIT Slovenija organizirala brezplačen strokovni spletni seminar za lesarje. Predstavili so finančne spodbude za podjetja v lesno-predelovalni panogi in aktualno zakonodajo.

Slovenska lesno-predelovalna industrija ima velik potencial, a ne v masovni proizvodnji, pač pa v kakovostih, unikatnih izdelkih z visoko dodano vrednostjo, je uvodoma izpostavil predsednik OZS Branko Meh. »Tu imamo potencial, imamo znanje in ljudi, ki se oziroma bi se radi temu posvečali,« je dodal Meh, ki je prepričan, da bi morali več storiti tudi za promocijo poklica lesarja. »Nekoč, ne tako daleč nazaj, je bilo slovensko lesno podjetništvo v samem evropskem vrhu. Danes žal tega ni več,« je poudaril Meh. Ob tem je izrazil nezadovoljstvo z delovanjem družbe Slovenski državni gozdovi. »Podjetje je bilo ustanovljeno z namenom, da spodbudi lesno-predelovalno verigo in domačim podjetjem zagotovi surovino za njihove izdelke. Pa ni tako. Veliko preveč pozornosti namreč namenja izvozu hlodovine v sosednje države,« je poudaril Meh in izrazil pričakovanje, da bo država ustvarila take pogoje, da niti zasebni lastniki gozdov ne bodo imeli interesa prodajati hlodovino čez mejo. Sekcija lesnih strok pri OZS ima 2500 članov, od tega skoraj 500 žagarjev. »Delujejo s 40 odstotki svojih kapacitet, čeprav bi lahko delovali s 100 odstotki. Kriv ni koronavirus, pač pa nimajo surovine,« je še opozoril Meh.

Generalni direktor Direktorata za lesarstvo pri MGRT Danilo Anton Ranc je uvodoma predstavil prizadevanja ministrstva za oživitev in razvoj lesnopredelovalne panoge. »Ministrstvo se zaveda pomena lesne industrije in tudi podjetij, ki se ukvarjajo s to dejavnosti. V prihodnje si bomo prizadevali, da bomo domač les izkoristili v čim večji meri in ga več predelali doma. Prepričan sem, da nam bo skupaj uspelo slovenski lesni industriji vrniti mesto, ki ga je nekoč imela,« je dejal Ranc.

Zbrane na spletnem dogodku je nagovoril tudi dr. Tomaž Kostanjevec, v. d. direktorja SPIRIT Slovenija, javne agencije, in poudaril, da se tudi SPIRIT zaveda, številnih malih lesnih podjetij z razvojnim potencialom. »Imamo premalo končnih lesenih izdelkov, ki dajejo največjo dodano vrednost. Da bi se to spremenilo, si bomo prizadevali za promocijo trajnostnega razvoja malih podjetij, ki so vitalni del slovenskega gospodarstva, ki potrebuje dobre poslovne modele in umeščenost v razvojno strategijo,« je povedal Kostanjevec in dodal, da bi lesna industrija in njen potencial lahko predstavljala izhod iz trenutne krize. 

V nadaljevanju spletnega dogodka je Darko Sajko, sekretar na Direktoratu za lesarstvo MGRT, predstavil finančne spodbude, ki so na voljo podjetjem v lesno-predelovalni panogi. Tako država v okviru razpisa za spodbujanje malih in srednjih podjetij sofinancira razvoj novih lesenih izdelkov z višjo dodano vrednostjo. Podjetja lahko pridobijo od 50.000 do 500.000 evrov na projekt. Skupno je razpisano 6,2 milijona evrov sredstev, ministrstvo pa pravkar končuje postopek, s katerim bo znesek povečala za še dva milijona evrov. Na voljo so tudi povratna sredstva za povečevanje kapacitet, denimo za nakup ali gradnjo objektov za predelavo lesa ali za nakup strojev in naprav. Podjetja lahko dobijo od 100.000 do pet milijonov evrov kredita, največ pa 85 odstotkov celotne vrednosti projekta.

Sicer pa ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo skupaj s partnerji pripravlja Slovensko industrijsko strategijo 2021-2030, ki jo namerava sprejeti še letos. Snovalci so se pri pripravi naslonili na usmeritve nacionalnih, evropskih in globalnih dokumentov. Izhajali so iz tega, da bo slovenska industrija v prihodnje zelena, ustvarjalna in pametna, s tem, da se bodo vsi trije vidiki prepletali. V njej je med prioritete umeščena tudi lesno-predelovalna industrija.

Na seminarju so predstavili tudi novosti iz petega protikoronskega zakona ter ukrepov za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev v luči epidemije covida-19.