Tretjina obrtnikov in podjetnikov razmišlja o zaprtju dejavnosti

Kar tretjina obrtnikov in podjetnikov zaradi posledic epidemije razmišlja o zaprtju svoje dejavnosti, večina pa je prepričana, da bi lahko ob upoštevanju vseh samozaščitnih ukrepov še naprej varno opravljala svoje delo. To je med drugim pokazala anketa, ki jo je OZS izvedla med svojimi člani, obrtniki in podjetniki.

»Rezultati ankete so zaskrbljujoči, saj kar tretjina obrtnikov in podjetnikov razmišlja o zaprtju dejavnosti. Da so v stiski tudi obrtniki in podjetniki, ne le zdravstvo, sicer opozarjamo že ves čas. Vlada se je včeraj odločila za zaprtje večine storitvenih dejavnosti za dva tedna, zato v OZS vztrajamo pri tem, da vsem tistim, ki niso po svoji krivdi zaprti, država v celoti pokrije fiksne stroške, stroške nadomestil plač delavcem, temeljni dohodek in najemnine za poslovne prostore,« ob tem poudarja predsednik OZS Branko Meh.

96 odstotkov vprašanih se ne strinja s popolnim zapiranjem gospodarstva, odstotek več pa jih ocenjuje, da bi svojo dejavnost lahko varno opravljali še naprej, ob upoštevanju strogih zaščitnih ukrepov. Zgolj pol odstotka anketirancev je odgovorilo, da so se v podjetju že soočili z okužbo s COVID-19 pri zaposlenih.

Odpuščala je petina

40 odstotkov sodelujočih v anketi je odgovorilo, da so morali v drugem valu epidemije COVID-19 na podlagi odloka začasno zapreti dejavnost. Kar 71 odstotkov pa jih je moralo v drugem valu na podlagi odloka bistveno omejiti svoje poslovanje. Zaradi posledic epidemije in padca prihodkov je bila primorana odpuščati kar petina vprašanih.

Zanimalo nas je tudi, kolikšen padec prihodkov bodo po njihovih ocenah imeli v letu 2020 v primerjavi z letom 2019. Da bo padec manj kot 20-odstoten jih ocenjuje 32 odstotkov vprašanih, da bo padec med 20 in 40 odstotki jih ocenjuje 42 odstotkov, med 40 in 60-odstotni padec napoveduje 16 odstotkov vprašanih, 10 odstotkov sodelujočih pa ocenjuje, da bodo imeli letos več kot 60-odstotni padec prihodkov.

Slabo polovico ukrepi zaobšli

Vlada je sprejela že šest protikoronskih paketov. Kar 41 odstotkov vprašanih je odgovorilo, da so jih ukrepi zaobšli. Med razlogi za to izpostavljajo tudi širitev dejavnosti pred epidemijo, zaradi česar posledično niso dosegli kriterija upada prometa. Med tistimi, ki pa so koristili pomoč iz protikoronskih paketov, pa jih je največ, kar 43 odstotkov, koristilo ukrep čakanja na delo, ukrep subvencioniranja skrajšanega delovnega časa je koristilo 14 odstotkov vprašanih, univerzalni temeljni dohodek 37 odstotkov, druge ukrepe pa 16 odstotkov vprašanih.

V anketi je sodelovalo 1667 obrtnikov in podjetnikov, in sicer 38 odstotkov samozaposlenih ter 62 odstotkov delodajalcev. Anketo je OZS izvedla med svojimi člani, med 11. 11. in 13. 11. 2020.