

V PKP7 zahtevamo drugačne pogoje za kritje fiksnih stroškov
Avtor: Mira Črešnar
V PKP7 zahtevamo drugačne pogoje za kritje fiksnih stroškov
V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije smo na vlado naslovili dopolnitve oziroma spremembe osnutka PKP7. Med ključnimi predlogi so drugačna lestvica pri povračilu nekritih fiksnih stroškov, kritje najemnin za poslovne prostore v zasebni lasti in povračilo stroškov plač v celoti.
»Številni obrtniki in podjetniki so zaradi omejitev oziroma prepovedi poslovanja v času epidemije znašli v hudih finančnih stiskah. Ogrožena so številna podjetja v malem gospodarstvu, s tem pa tudi številna delovna mesta. Od sedmega protikoronskega paketa zato pričakujemo takšne rešitve, ki bodo zajezile odpuščanje in zapiranje podjetij ter pripomogla k čim hitrejšemu okrevanju malega gospodarstva,« ob tem poudarja predsednik OZS Branko Meh. Ob tem pa Meh opozarja, da obrtniki in podjetniki denarno pomoč potrebujejo takoj, ne šele čez dva meseca.
V OZS predlagamo naslednje rešitve:
Pri povračilu nekritih fiksnih stroškov (ki niso kriti iz drugih virov) predlagamo novo lestvico. Poleg upada prihodkov od prodaje naj se upošteva tudi upad prihodkov od prodaje na zaposlenega ali prihodkov od prodaje na obrat upravičenca. Ukrep naj velja za obdobje od 16. marca dalje.
Prav tako želimo, da se kriteriji za prejem državne pomoči dopolnijo. Kriterij za prejem vseh pomoči iz interventnih zakonov (čakanje na delo, skrajšan delovni čas, kritje fiksnih stroškov, mesečni temeljni dohodek) naj ne bo upad prihodka za več kot 20 %, ampak upad prihodkov na zaposlenega (merjeno po delovnih urah) ali upad prihodkov na obrat za več kot 20 %.
Naš predlog je tudi, da država krije stroške najemnin tistim, ki imajo prostore v zasebni lasti. Ti so namreč v neenakem položaju s tistimi, ki imajo prostore v občinski in državni lasti. Slednji so namreč plačevanja najemnin v prvem in drugem valu epidemije oproščeni.
Ukrepi v sklopu aktivne politike zaposlovanja in ukrepi pomoči po interventnih zakonih delodajalcem naj se ne izključujejo. Primer: Delodajalec, ki je delavca zaposlil prek aktivne politike zaposlovanja in zanj dobil subvencijo, sedaj za tega delavca ne dobi nobenega nadomestila za kritje stroškov plače iz interventnih zakonov. To je po naši oceni nesprejemljivo.
Država naj tudi v celoti krije nadomestila plač, torej bruto II in ne zgolj bruto I. Razlika znaša 16,1 % in je delodajalci ne morejo kriti, še posebej ne tisti, ki jim je dejavnost v celoti prepovedana.
Predlagamo pa tudi drugačno obravnavo tistih davčnih dolžnikov, ki so to postali zaradi posledic epidemije. Tudi ti naj bodo upravičeni do ukrepov pomoči iz interventnih zakonov, saj niso postali davčni dolžniki po svoji krivdi.
Obenem smo še vedno mnenja, da podjetjem sploh ne bi bilo treba vračati državne pomoči, v kolikor so v tem letu uspešno poslovala. Podjetja je treba namreč spodbujati, da delajo dobro, ne pa, da jih pri tem zaviramo s »kaznovalnim« ukrepom vračanja pomoči. Podjetja naj ta sredstva raje namenijo za razvoj podjetij ali nagrade zaposlenim.