

Želimo takšno Vlado, ki bo delovala v dobrobit malega gospodarstva
Avtor: Mira Črešnar
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) po včerajšnjih državnozborskih volitvah pričakuje čimprejšnje oblikovanje takšne vlade, ki bo delovala v dobrobit malega gospodarstva. Med prednostnimi nalogami nove vlade bi morale biti odprava birokratskih ovir, zdravstvena reforma in reforma trga dela. Obrtniki in podjetniki pričakujejo tudi svojega ministra za malo gospodarstvo.
»Za nas obrtnike in podjetnike je ključno to, da bo nova vlada odpravila birokratske ovire, ki otežujejo naše poslovanje in zmanjšujejo našo konkurenčnost. Ključna je tudi zdravstvena reforma z rešitvijo problema regresnih zahtevkov ter reforma trga dela,« je pričakovanja do nove vlade strnil predsednik OZS Branko Meh.
Meh obenem poudarja, da si malo gospodarstvo, ki predstavlja več kot 98 odstotkov celotnega slovenskega gospodarstva, zasluži svojega resornega ministra. »V minulih letih je bilo malo gospodarstvo žal prevečkrat preslišano« dodaja Meh. Ministre za drobno gospodarstvo smo sicer imeli tudi v vladah Lojzeta Peterleta in Janeza Drnovška.
Še pred državnozborskimi volitvami so politične stranke obljubile, da bodo pomagale malemu gospodarstvu. Odgovore strank, ki sta na včerajšnjih volitvah dobili največ glasov, najdete spodaj:
SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA
1. Da, in sicer z znižanjem stopenj v vseh dohodninskih razredih, zvišanjem splošne dohodninske olajšave ter z uvedbo t. i. »razvojne kapice«. S tem se bodo zvišale neto plače zaposlenih, povečala se bo konkurenčnost gospodarstva, zmanjšala se bo brezposelnost in tudi obseg sive ekonomije.
2. Na trgu dela so potrebne temeljite reforme, tudi ponovna sprememba zakona o delovnih razmerjih, do katere lahko vodi le dialog socialnih partnerjev. Zagovarjamo fleksibilnejši trg delovne sile, a ne le kot možnost delodajalca, da lahko odslovi delavca, temveč tudi in predvsem kot možnost delavca, da si lahko brez nepotrebnega odlašanja najde drugo zaposlitev pri drugem delodajalcu.
3. Za odpravo čakalnih vrst imamo pripravljen akcijski načrt, ki vsebuje kratkoročne in dolgoročne ukrepe. V programu imamo še dolgo vrsto nujnih organizacijskih pristopov, najprej pa bo potrebno določiti in spoštovati področja dela in odgovornosti posameznih deležnikov v zdravstvu. Regresni zahtevki zakonsko niso urejeni, treba jih je omejiti in jasno določiti, za kakšno stopnjo malomarnosti gre, ter spodbuditi zavarovalnice, da bodo omogočale zavarovanja tudi za te primere.
4. Malo gospodarstvo je pomemben sestavni in tudi večinski del slovenskega gospodarstva. Posledično se mora pri sistemskih in zakonodajnih rešitvah vedno najprej pomisliti na majhne (»think small first«). Glede na preobširnost birokracije v Sloveniji menimo, da nima smisla ustanavljati posebnega ministrstva, smiselno pa je v okviru ministrstva formirati ustrezne organizacijske oblike in tako dati večji pomen malemu gospodarstvu in obrtništvu.
LISTA MARJANA ŠARCA
1. Možnosti povišanja neto plač so v prilagoditvi dohodninskih razredov, v korekciji višine socialnih prispevkov ali z dvigom splošne davčne olajšave. Seveda pa je najboljši ukrep smiselna kombinacija vseh treh. Takoj po volitvah se je treba lotiti priprave celovite davčne reforme.
2. Hiter tehnološki razvoj in pomanjkanje usposobljene delovne sile procesirajo potrebo po vzpostavitvi novih oblik dela, kar zahteva reformo trga dela, kjer pa morajo biti spoštovane delavske pravice. Torej varna fleksibilnost trga delovne sila ja, a v okviru celovite prenove trga dela.
3. Takoj bi ustanovili vladno delovno skupino ekonomistov in strokovnjakov, ki bi morala najkasneje v letu dni pripraviti celovit predlog za prenovo zdravstvenega sistema, ki bi zagotavljal stabilno financiranje ter kakovostno, dostopno in varno zdravstveno oskrbo. Glede regresnih zahtevkov se mora odločitev sprejeti v okviru prenove zdravstvenega sistema.
4. Obrtniki in družinska podjetja imajo velik vpliv na razvoj naše države. A rešitev ni v delitvi Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT). Rešitev, je, da vlada na MGRT imenuje tri strokovne državne sekretarje, od katerih je eden zadolžen za področje obrti in družinskih podjetji. Dejstvo je, da se potrebe samostojnih podjet
GOSPODARSKO AKTIVNA STRANKA
1. Zavzemamo se za razbremenitev stroškov dela, kar pomeni nižje davke in prispevke. Zavzemamo se tudi za uzakonitev omejevanja pravic ministrov glede spreminjanja uredb, s katerimi se določajo višine taks, ki imajo status dajatev (npr. uredba o spremembi višine trošarine na električno energijo). Takšne uredbe bi smeli izdati najpozneje v prvi polovici fiskalnega leta z veljavnostjo od naslednjega fiskalnega leta.
2. Zavzemamo se za lažje zaposlovanje in odpuščanje, oblikovanje odpravninskega sklada za odpuščene delavce, prenos plačevanja prispevkov samozaposlenih oseb za ves čas bolniškega staleža na državo, skrajšanje časa plačila nadomestila, ki ga plačuje delodajalec za bolniški stalež delavca, na 10 delovnih dni in direktno poplačilo bolniškega staleža delavcu iz zavarovanja. Obveznost delodajalca za plačilo nadomestila delavcu za bolniški stalež bi morala biti omejena na najvišje skupno število 30 delovnih v enem koledarskem letu. Zavod za zaposlovanje pa je treba preoblikovati v vzajemno zavarovalnico, podobno kot je to urejeno v Avstriji.
3. Za izvedbo celovite zdravstvene reforme nismo dovolj kompetentni, zagotovo pa bomo spremenili določbo ZZVZZ, ki omogoča arbitrarnost pri odločanju o uvedbi regresnega zahtevka. Uzakonili bomo uvedbo regresnega zahtevka izključno na podlagi pravnomočne sodbe sodišča, s katero je bil delodajalcu neizpodbitno dokazan naklep oziroma velika malomarnost. Podprli bomo reformo zdravstvenega sistema, s katero se bo postavila jasna ločnica med javnim in zasebnim.
4. Ne, ker to pomeni zgolj podvajanje birokracije in s tem manj proračunskih sredstev za malo gospodarstvo. Predlagamo razdelitev ministrstva za gospodarstvo na sektor gospodarstva v državni lasti in sektor gospodarstva v zasebni lasti ter razmejitev proračunov sektorjev. S tem se bomo izognili podvajanju in dosegli glavni namen; preprečevanje prikritega razvoja državnega korporativizma na račun realnega gospodarstva, predvsem malega.
Gospodarsko Aktivna Stranka v svojem programu sicer v celoti povzema Zahteve slovenske obrti in podjetništva.
LEVICA
1. Ne. To, kar so s stališča delodajalca »stroški dela«, so namreč s stališča delavcev plače in prispevki za socialno varnost ter skupne dobrine. Slovenija z davki in prispevki zbere precej manj (37 % BDP) od povprečja EU (40 %) in bistveno manj od Avstrije (43 %), zato rezerve tu ni.
2. Fleksibilnost pomeni le cenejše odpuščanje, zato ji nasprotujemo. Če bi fleksibilnost zniževala brezposelnost, potem bi bilo v vzhodnoevropskih državah manj brezposelnosti in izseljevanja kot na zahodu. Za razvoj obrti sta nujna dvig produktivnosti in naročil javnega sektorja ter večjih podjetij.
3. Med drugim se zavzemamo za to, da bi obrtniki in podjetniki, ki ne zaposlujejo delavcev, dobili pravico do bolniškega nadomestila v breme ZZZS prej kot po veljavnem zakonu. Odškodninske odgovornosti delodajalcev za delovne nesreče ne bi zmanjševali, saj je varnost pri delu naša prioriteta.
4. Vse več malega gospodarstva sestavljajo prekarni delavci (prisilni s.p.-ji) in slamnata podjetja. Prekarnim delavcem moramo zagotoviti zaposlitev, samostojnim podjetnikom posameznikom socialno varnost (boleznino), mala podjetja pa osvoboditi nelojalne konkurence. Novo ministrstvo je za to brezpredmetno.
LISTA MARJANA ŠARCA
1. Možnosti povišanja neto plač so v prilagoditvi dohodninskih razredov, v korekciji višine socialnih prispevkov ali z dvigom splošne davčne olajšave. Seveda pa je najboljši ukrep smiselna kombinacija vseh treh. Takoj po volitvah se je treba lotiti priprave celovite davčne reforme.
2. Hiter tehnološki razvoj in pomanjkanje usposobljene delovne sile procesirajo potrebo po vzpostavitvi novih oblik dela, kar zahteva reformo trga dela, kjer pa morajo biti spoštovane delavske pravice. Torej varna fleksibilnost trga delovne sila ja, a v okviru celovite prenove trga dela.
3. Takoj bi ustanovili vladno delovno skupino ekonomistov in strokovnjakov, ki bi morala najkasneje v letu dni pripraviti celovit predlog za prenovo zdravstvenega sistema, ki bi zagotavljal stabilno financiranje ter kakovostno, dostopno in varno zdravstveno oskrbo. Glede regresnih zahtevkov se mora odločitev sprejeti v okviru prenove zdravstvenega sistema.
4. Obrtniki in družinska podjetja imajo velik vpliv na razvoj naše države. A rešitev ni v delitvi Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT). Rešitev, je, da vlada na MGRT imenuje tri strokovne državne sekretarje, od katerih je eden zadolžen za področje obrti in družinskih podjetji. Dejstvo je, da se potrebe samostojnih podjetnikov in MSP razlikujejo od potreb velikih podjetji in temu primerno je potrebno sprejemati ukrepe.
NOVA LJUDSKA STRANKA SLOVENIJE (na volitvah nastopa v koaliciji Kangler & Primc – Združena desnica)
1. V Republiki Sloveniji je potrebna davčna reforma. Zavzemamo se za razbremenitev stroškov dela, saj so v Sloveniji davki in prispevki izredno visoki. Zagovarjamo stališče, da mora biti minimalna plača dovolj visoka, da zagotavlja dostojno preživetje in hkrati motivira zaposlenega k večji učinkovitosti. Potrebno je razbremeniti tudi delodajalca, da ob povišanju plač in s tem posledično povečanih stroškov dela, ne bo prihajalo do odpuščanj.
2. Bilo je že več razprav o fleksibilnosti trga delovne sile. Zagovarjamo fleksibilnost trga delovne sile, saj je to eden izmed pogojev za uspešnost delovanja podjetij in gospodarstva kot celote. Ob tem pa je vsekakor potrebno poskrbeti tudi za varnost zaposlitve zaposlenih.
3. Stanje v zdravstvu je katastrofalno. Sistemska korupcija posega na vsa področja zdravstva. Potrebna je celovita zdravstvena reforma, potrebno je vzpostaviti boljšo organizacijo in racionalno porabo javnih sredstev. Izenačiti javno in zasebno zdravstvo.
4. V preteklosti je že bilo ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem. Podpiramo uvedbo Ministrstva za malo gospodarstvo.
NOVA SLOVENIJA
1. Davčna razbremenitev plač in stroškov dela je ena naših glavnih prioritet. Povišanje neto plač si zaslužijo vsi, ne le določene skupine znotraj javnega sektorja. S povišanjem splošne dohodninske olajšave in uvedbo splošne prispevčne olajšave bi se znižala davčna obremenitev vsem. Z ukinitvijo 50% davčne stopnje in uvedbo razvojne kapice pa bomo slovenskim podjetnikom omogočili, da visoko kvalificiranim delavcem ponudijo višjo neto plačo.
2. Delovnopravna zakonodaja je preobsežna, prezapletena in popolnoma nerazumljiva. Zato jo bomo poenostavili in spremenili, da bo bolj fleksibilna ter tudi v praksi nudila ustrezno varnost zaposlenim, delodajalcem pa več manevrskega prostora v primeru nezadovoljstva z delavcem.
3. Največji problem našega zdravstva so dolge čakalne vrste. Uveljavili bomo konkurenčnost med ponudniki osnovnega zdravstvenega zavarovanja in izvajalci zdravstvenih storitev ter izvajalci dolgotrajne oskrbe in zavarovalnic, kar Bo skrajšalo čakalne vrste. Treba bo posodobiti prostovoljno zdravstveno zavarovanje in oblikovati standarde dostopnosti, materialov, zdravil, medicinskih pripomočkov, zdravstvenih storitev in storitev dolgotrajne oskrbe itd.
Glede regresnih zahtevkov smo vložili predlog zakona, po katerem bi se višina zahtevkov omejila navzgor.
4. Odločno zagovarjamo slovensko malo gospodarstvo, katerega položaj je odvisen od ureditve na področjih različnih resorjev. Načeloma pa smo zadržani pri ustanavljanju novih ministrstev in uradov. Položaja malega gospodarstva novo ministrsko mesto ne more rešiti, to je mogoče doseči le s pametno politiko in trdim delom na vseh pristojnih resorjih.
PIRATSKA STRANKA
1. Da, vendar ne na račun socialnega uničenja delavca in vse manjšega proračuna. Menimo, da je treba predvsem dvigniti učinkovitost javnega sektorja in s transparentnimi javnimi naročili znižati stroške poslovanja države.
2. Smo za lažje odpuščanje, a le pod pogojem, da damo vsem, ki službo izgubijo ali dajo odpoved, brezpogojno pravico do nadomestila za brezposelnost.
3. Smo za solidarnostni sistem financiranja zdravstvenih storitev, zato smo za odpravo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in prenos teh sredstev v obliki obveznega zdravstvenega zavarovanja na javno zdravstveno blagajno. V zdravstvu potrebujemo transparentnost pri javnih naročilih, ki bo onemogočila korupcijo.
4. Ne. Obstoječe ministrstvo moramo preurediti tako, da bo v celoti naslavljalo tudi potrebe malega gospodarstva. Nobenega razloga ni, da bi ustanavljali nova ministrstva in agencije, ki bi dodatno obremenjevale proračun in ne ustrezno preuredili že obstoječih.
SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA
1. Da, in sicer z znižanjem stopenj v vseh dohodninskih razredih, zvišanjem splošne dohodninske olajšave ter z uvedbo t. i. »razvojne kapice«. S tem se bodo zvišale neto plače zaposlenih, povečala se bo konkurenčnost gospodarstva, zmanjšala se bo brezposelnost in tudi obseg sive ekonomije.
2. Na trgu dela so potrebne temeljite reforme, tudi ponovna sprememba zakona o delovnih razmerjih, do katere lahko vodi le dialog socialnih partnerjev. Zagovarjamo fleksibilnejši trg delovne sile, a ne le kot možnost delodajalca, da lahko odslovi delavca, temveč tudi in predvsem kot možnost delavca, da si lahko brez nepotrebnega odlašanja najde drugo zaposlitev pri drugem delodajalcu.
3. Za odpravo čakalnih vrst imamo pripravljen akcijski načrt, ki vsebuje kratkoročne in dolgoročne ukrepe. V programu imamo še dolgo vrsto nujnih organizacijskih pristopov, najprej pa bo potrebno določiti in spoštovati področja dela in odgovornosti posameznih deležnikov v zdravstvu. Regresni zahtevki zakonsko niso urejeni, treba jih je omejiti in jasno določiti, za kakšno stopnjo malomarnosti gre, ter spodbuditi zavarovalnice, da bodo omogočale zavarovanja tudi za te primere.
4. Malo gospodarstvo je pomemben sestavni in tudi večinski del slovenskega gospodarstva. Posledično se mora pri sistemskih in zakonodajnih rešitvah vedno najprej pomisliti na majhne (»think small first«). Glede na preobširnost birokracije v Sloveniji menimo, da nima smisla ustanavljati posebnega ministrstva, smiselno pa je v okviru ministrstva formirati ustrezne organizacijske oblike in tako dati večji pomen malemu gospodarstvu in obrtništvu.
SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA
1. Zavzemamo se za razbremenitev stroškov dela, kar pomeni, da bomo plače razbremenili z znižanjem dohodnine in prispevkov. Z mini davčno reformo načrtujemo dvig neto plač za 7 odstotkov. V zakonodaji bomo v okviru našega projekta »Odpravimo 1000 neumnosti« ukinili mnoge birokratske nesmisle, s tem pa vzpostavili okolje, ki ga podjetja in zaposleni že predolgo čakajo. Poleg tega bomo uvedli sistem pavšalne obdavčitve za večje število zlasti mikro in malih podjetij.
2. Delovnopravna zakonodaja potrebuje nujno reformo. Zavzeli se bomo, da postane delo za nedoločen čas prevladujoča oblika zaposlitve v gospodarstvu, kolektivne pogodbe pa je treba reformirati tako, da bo tako zaposlovanje kot odpuščanje bolj prožno. Socialna varnost mora biti skrb države, ne podjetij, ki zaposlujejo! Druge oblike dela morajo biti v manjšini, predvsem pa morajo biti prispevne in davčne stopnje za vse na približno enaki ravni.
3. Naše medicinsko osebje je preobremenjeno, rak rana zdravstvenega sistema so javna naročila. Problem slovenskega zdravstva bi bilo mogoče rešiti tako s pluralnostjo ponudbe zdravstvenih storitev kot tudi zdravstvenih zavarovalnic. Samo zdrava konkurenca zagotovilo kvalitetnih in pravočasnih uslug, zato si bomo zanjo prizadevali. Regresni zahtevki, ki ogrožajo poslovanje malega gospodarstva, se morajo kriti iz prispevka za poškodbe pri delu. Normalizacijo pogojev za regresne zahtevke bomo dosegli tudi s transparentnejšim poslovanjem zavodov, zavarovalnic in odškodninskih hiš brez skritih pasti v drobnem tisku zavarovalnih pogodb.
4. V SLS združujemo veliko obrtnikov in malih podjetnikov, zato že dalj časa podpiramo idejo za ustanovitev Ministrstva za malo gospodarstvo. Glede na strukturo slovenskega gospodarstva je nujno urediti zakonodajne okvirje za velik del tistih, ki ustvarjajo dodano vrednostPomembno nalogo ministrstva za malo gospodarstvo vidimo tudi v povezavi z izobraževalnim sistemom, zato bi to ministrstvo moralo prevzeti tudi del pristojnosti razpisa šolskih in študijskih programov ter Agencijo za zaposlovanje.
SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA
1. Seveda! Plače so preobremenjene s celo vrsto davkov in dajatev, kar posledično onemogoča konkuriranje in razvoj.
2. Popolnoma podpiramo odločitev o fleksibilnejšem trgu dela, saj sedanja ureditev zavira možnosti za nagrajevanje pridnih in sankcioniranje lenih. V nekaterih primerih so delavci preveč zaščiteni in dostikrat izkoriščajo svoj položaj.
3. Problem financ v zdravstvu je prepletenost raznih posredniških firm, prijateljskih dobaviteljev in ministrstva ter ZZZS. Vsakemu državljanu bo treba zagotoviti zdravljenje, ne glede na vrsto bolezni. Zbiranje zamaškov za plačevanje operacij v tujini se mora nehati. To mora pokriti država.
4. Seveda, glede na strukturo slovenskega gospodarstva je to nujen ukrep.
SOCIALNI DEMOKRATI
1. Prizadevamo si za pravičnejše davke in močnejši srednji razred. Predvidevamo spremembo dohodninske lestvice. Za pravično razbremenitev najproduktivnejših delov gospodarstva in družbe bomo uvedli posebno olajšavo do višine minimalne plače, dvignili zgornjo mejo obdavčitve 27% dohodninskega razreda na 30.000 € in uvedli dodatni dohodninski razred s 34% stopnjo do višine 50.000 € prihodkov. Tako bomo v spodnjem delu lestvice zagotovili večjo zvezno progresivnost obdavčitve.
2. Želimo si vključujoč trg dela, zato nas čaka doslednejša uveljavitev koncepta varne prožnosti. Ključni cilj je dostojno delo, da se vsakemu delavcu zagotovi ekonomsko (plača za najmanj dostojno življenje), pravno (nadzor nad kršitvami in učinkovito uveljavljanje pravic) in socialno varnost (vsi sistemi socialnih zavarovanj). Zato mora Slovenija zmanjšati prekarnost (predvsem mladih) s hkratnim zvišanjem deleža zaposlenih po pogodbah za nedoločen čas pri posameznem delodajalcu.
3. Kot enega izmed svojih 10 temeljnih ciljev si želimo zdravstvo brez čakalnih dob. S sprejemom zdravstvene zakonodaje in prenovo upravljanja javnega zdravstva bomo zagotovili enako dostopnost in pravičnost javnega zdravstvenega sistema, da vsem ljudem zagotovimo pomoč in oskrbo takrat, ko jo potrebujejo. Napovedujemo še okrepitev javnega zdravstvenega zavarovanja, sanacijo izgub javnih zdravstvenih institucij in enoten sistem naročanja zdravil in medicinske opreme.
4. Pri gospodarskem resorju in tudi pri nekaterih drugih ministrstvih je treba okrepiti nivo državnih sekretarjev ter povečati njihovo operativnost, zato nismo posebej naklonjeni ustanovitvi dodatnih, novih ministrstev. Slovenija namreč predvsem potrebuje boljše strateško vodenje države. Kompleksnost političnih izzivov danes namreč terja horizontalno načrtovanje politik, ki dajejo rezultate s povezanim delom na ravni celotne vlade, državne uprave in javnih služb.
STRANKA ALENKE BRATUŠEK
1. Znižali bi obdavčitev plač, in sicer tako, da bi ljudem ostalo več v denarnici. Za 500 milijonov evrov, kolikor jih je zaradi povišanja DDV-ja vsako leto v proračunu več, bi znižali dohodnino, in sicer za kar okrog 25 odstotkov.
2. Pravice delavcev je treba spoštovati. Morajo pa tudi delavci opraviti svoje delovne obveznosti, in to kakovostno. Ko je ne, morajo zaposlovalci imeti možnost, da jih zamenjajo.
3. Sprožili bomo temeljito javno razpravo o tem, koliko smo državljani pripravljeni plačevati za zdravstvo in kako naj bo strukturirana košarica pravic. Krajše čakalne dobe bi dosegli z boljšo organizacijo dela in krepitvijo primarne ravni z več zdravniki. Glede regresnih zahtevkov: prav se nam zdi, da pri hujših kršitvah delodajalci nosijo odgovornost. Pri manjših pomanjkljivostih, za katere delodajalec ni mogel vedeti in zanje ni odgovoren, pa bi država morala razumeti, da regresni zahtevek lahko povzroči prevelike posledice.
4. Vlada Alenke Bratušek je bila po številu ministrstev najmanjša, a doslej najbolj učinkovita. Ni torej toliko pomembno število ministrstev, ampak to, ali razumeš ustroj države in ali si jo sposoben voditi – in mi smo že dokazali, da smo. Zaradi naših ukrepov imajo še danes zagotovo veliko tudi mala podjetja.
ZEDINJENA SLOVENIJA
1. Vsekakor se zavzemamo za zmanjšanje oziroma za razbremenitev stroškov dela, kar nas v primerjavi z drugimi državami dela precej nekonkurenčne. To smo jasno zapisali tudi v svojem predvolilnem programu.
2. Glede zaposlovanja smo zagovorniki stališča, da je treba postopke zaposlitve čim bolj poenostaviti, glede odpuščanja pa ne podpiramo zmanjševanja obstoječih pravic delavcev, ki so v marsikaterem podjetju dejansko žal samo še brezpravna delovna sila.
3. Zdravstvo je potrebno povsem na novo organizirati. Nesprejemljivo je, da imamo tako dolge čakalne dobe, da nimamo urejenega javnega naročanja preko ministrstva za zdravstvo za vse zdravstvene ustanove, s čimer bi lahko dosegli bistveno nižje cene, poenostavili postopke in skrajšali čas naročanja ter preprečili elemente sistemske korupcije. Absolutno moramo tudi v zdravstvu vzpostaviti institut odgovornosti, česar sedaj nimamo.
4. Prepričani smo, da lahko in moramo nujno zmanjšati število ministrstev, zato tudi v ustanovitvi ministrstva za malega gospodarstva ne vidimo smisla. Ministrstvo za gospodarstvo mora obravnavati tudi področje malega gospodarstva, še posebej, ker predstavlja tako velik odstotek. Problem vidimo v tem, da obstoječe ministrstvo za gospodarstvo ne deluje učinkovito in ne posveča dovolj pozornosti malemu gospodarstvu, kar je treba nujno spremeniti.