Članki

Gradbinci so na okrogli mizi ugotovili, da se kljub rekordno nizki brezposelnosti še vedno soočajo s pomanjkanjem kadra, tudi vajencev ni, dodatne težave pa gradbincem povzročajo še predolgi postopki pridobivanja delovnih dovoljenj za tuje delavce. Poleg številnih zelo uporabnih strokovnih delavnic in predavanj so ob dogodku pripravili tudi strokovni sejem, izostalo pa ni niti prijetno strokovno druženje in vrhunec s podelitvijo novih Znakov odličnosti v gradbeništvu.

Javna agencija, SPIRIT Slovenija je v letu 2019 objavila javni razpis za sofinanciranje individualnih sejemskih nastopov podjetij na mednarodnih sejmih v tujini v letih od 2019 do 2022 in seznam sofinanciranja skupinskih sejemskih predstavitev na sejmih v tujini za leto 2020 in 2021. Namen sofinanciranja individualnih in skupinskih sejemskih predstavitev je, da mikro, mala in srednje velika podjetja (MSP) povečajo svojo promocijo izdelkov in storitev v tujini, povečajo možnost vzpostavitve novih tujih poslovnih partnerstev in s tem posledično povečajo rast ter konkurenčnost podjetja.

Pravilnik o minimalnih sanitarno zdravstvenih pogojih za opravljanje dejavnosti higienske nege in drugih podobnih dejavnosti (Uradni list RS, št. 104/09 in 17/11 – ZTZPUS-1, v nadaljevanju Pravilnik) določa minimalne sanitarno zdravstvene pogoje, ki morajo biti zaradi varovanja zdravja ljudi izpolnjeni pri izvajanju dejavnosti higienske nege, ki se nanaša na frizerske in brivske dejavnosti, kozmetične dejavnosti (ličenja, manikure, nameščanje umetnih nohtov, odstranjevanja dlak in za vse druge postopke, ki se izvajajo v kozmetičnih salonih), dejavnosti salonov za nego telesa (savne in kopeli, solariji, saloni za masažo in za vse druge postopke, ki se izvajajo v salonih za nego telesa), pedikure in dejavnosti piercing-a, tetoviranja in drugih podobnih postopkov.

Ob prelomu leta in začetku novega obdobja si veliko ljudi na glas, še več pa vsaj potiho postavlja cilje. Pravzaprav ne poznam osebe, ki jih časovni prelom leta ne bi vabil v postavljanje ciljev. Ker verjamem, da kot odgovorni lastnik, vodja, zaposleni, tudi sami spadate v to veliko skupino ljudi, je prav, da spet spregovorimo o doseganju ciljev. O postavljanju ciljev sem že pisal (Obrtnik podjetnik, januar 2018). Letos bom razmišljanje o ciljih nadaljeval s sekundarnimi dobički, ki imajo tudi vpliv na naše doseganje ciljev.

Tradicija orodjarske delavnice Ludvika Kavčiča, najstarejšega obrtnika leta 2019, sega v leto 1967, ko je odprl popoldansko obrt in se začel ukvarjati z izdelovanjem orodij in merilnih priprav. Danes v podjetju Precisium, v katerega se je razvila njegova obrt, izdelujejo kontrolne in vpenjalne priprave, kontrolne trne, zevasta merila, navojne kontrolne trne in druge naprave za zagotavljanje kakovosti med proizvodnim postopkom. Še vedno, tako kot pred dvainpetdesetimi leti, pa ne gre za serijsko proizvodnjo. Izdelujejo posamezne kose, po željah in potrebah strank, večinoma unikate … »Obdržali smo butično proizvodnjo,« pove Ludvik Kavčič.

Aleksander Gorečan, izkušen slikopleskar, od leta 2009 vodi podjetje Penzel, v katerem opravljajo vse storitve s področja slikopleskarstva in vgradnje štukatur, še posebej pa se posvečajo dekorativnim tehnikam. Da je to tisto, pravo, ga je prepričal sin Peter. Aleksander ali kar Sandi, kot ga najpogosteje kličejo, je danes vesel, da mu je zaupal in se, kar se da resno lotil dekorative, za katero pravi, da je kot začimba – biti jo mora ravno prav.

Obdobje koronavirusa je močno zaznamovalo in spremenilo naše vsakdanje navade. Tudi obrtniki in podjetniki v vseh dejavnostih so se, v luči čim bolj učinkovitega preprečevanja širjenja virusa, morali prilagoditi novim razmeram. Protokoli dela v posameznih dejavnostih so oblikovani na osnovi priporočil Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), ki so »živa« oziroma se prilagajajo aktualni epidemiološki sliki. Tudi na področju gostinske dejavnosti.

Strokovna komisija Mednarodnega inštituta za gastronomijo, kulturo, umetnost in turizem IGCAT je Slovenijo razglasila za Evropsko gastronomsko regijo 2021. Aktivnosti v okviru tega projekta so zbrane v knjigi, s katero je Slovenija podprla svojo kandidaturo, uredil pa jo je etnolog Janez Bogataj.